Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva je v Ljubljani potekal 15. Slovenski kongres prostovoljstva, ki je ponovno razkril, kako globoko je prostovoljstvo zasidrano v slovenski družbi. Dogodek, posvečen mentorstvu kot eni ključnih dimenzij prostovoljskega delovanja, je bil zasnovan v znamenju iskanja odgovorov na vprašanje, kako lahko država in civilna družba še bolj uskladita svoje moči.
V imenu Vlade Republike Slovenije je bil na kongresu prisoten predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je v svojem nastopu namenil posebno pozornost vlogi prostovoljcev v kriznih in izrednih razmerah. Njegove besede so bile usmerjene v priznanje prostovoljstvu kot neprecenljivemu sistemu, ki se vzpostavlja tam, kjer človečnost preseže formalne okvire.
Predsednik je v nagovoru spomnil na poletne poplave, ki so Sloveniji zadale najhujši preizkus v zadnjih desetletjih. Čeprav je država preko svojih mehanizmov hitro aktivirala uradno pomoč, je bila prav mobilizacija prostovoljcev tista, ki je prikazala resnične razsežnosti solidarnosti.
»Že naslednji dan se je izkazalo, da brez prostovoljskih organizacij ni mogoče doseči vseh ljudi, ki so potrebovali pomoč. Sistem in srce sta lahko učinkovita le skupaj,« je poudaril.
Že naslednji dan se je izkazalo, da brez prostovoljskih organizacij ni mogoče doseči vseh ljudi, ki so potrebovali pomoč. Sistem in srce sta lahko učinkovita le skupaj.
Na podlagi te izkušnje je bilo roku primerno sprejeto odločitev, da se prostovoljske organizacije podpre na način, ki je njihovi vlogi v kriznih situacijah bolj dorasel – s profesionalizacijo delovnih mest. Prvi razpis, izveden leta 2024, je bil zasnovan kot prvi korak k stabilnejšemu financiranju sektorja, novi pa so že v pripravi.
Posebna pozornost je bila namenjena tudi strategiji razvoja prostovoljstva do leta 2030, ki se v teh dneh usklajuje v zadnji fazi in bo prvič oblikovana kot samostojen nacionalni dokument. Strategija bo postavila temelje za prihodnje delovanje države na tem področju ter bo služila kot smerokaz za nevladne organizacije, občine in druge deležnike.
S tem se prostovoljstvu ne priznava zgolj simbolna vloga, temveč se mu namenja sistemska podpora, ki omogoča dolgoročni razvoj in profesionalno stabilnost.
Letošnji kongres je bil namenjen mentorstvu, pogosto prezrti, a ključno pomembni funkciji znotraj prostovoljskih organizacij. Mentorji so namreč tisti, ki prostovoljce uvajajo, spremljajo, usmerjajo in navdihujejo. Njihova vloga presega tehnično mentoriranje, ker je osebna, odnosna in globoko poslanstvena.
Dr. Robert Golob je mentorje označil za “dragocene varuhe človečnosti”, katerih delo močno vpliva na prihodnje generacije prostovoljcev.
Minister za javno upravo mag. Franc Props je izpostavil, da ministrstvo že vzpostavlja pogoje za stabilna delovna mesta mentorjev in koordinatorjev prostovoljstva, ki predstavljajo hrbtenico organiziranega prostovoljstva. Preko razpisov Sklada za razvoj nevladnih organizacij bo podpora usmerjena v trajnostne zaposlitve, ki so nujne za dolgoročno vzdržnost sektorja.
»Brez njihove strokovnosti prostovoljski programi ne bi dosegli takšnega vpliva. Zato je naša dolžnost, da okrepimo strukturo, ki jim omogoča stabilno delo,« je poudaril minister.
Brez njihove strokovnosti prostovoljski programi ne bi dosegli takšnega vpliva. Zato je naša dolžnost, da okrepimo strukturo, ki jim omogoča stabilno delo.
Direktor Slovenske filantropije mag. Franci Zlatar je v nagovoru izpostavil razmere po svetu, ki jih zaznamujejo konflikti, trpljenje in izgubljena varnost. V takšnem kontekstu prostovoljstvo pridobiva še bolj izjemno vlogo – ne le humanitarno, temveč tudi moralno.
»Prostovoljstvo je prisotnost za druge. Je dejanje poguma v trenutkih, ko se svet maje.« je poudaril mag Franci Zlatar
Prostovoljstvo je prisotnost za druge. Je dejanje poguma v trenutkih, ko se svet maje.
Dr. Anica Mikuš Kos pa je opozorila, da prostovoljstvo ne bo odpravilo vsega gorja sveta, lahko pa zmanjša stisko, povrne voljo in ohrani tisto, kar nas dela človeške. V času, ko institucije pogosto ne dohajajo potreb ljudi, prostovoljci dokazujejo, da je civilna družba še vedno živa, povezana in čuteča.
Slovenski kongres prostovoljstva je razgalil izzive, pa tudi potenciale mentorskega dela v prostovoljskih organizacijah. Razprave so se dotikale privabljanja novih prostovoljcev, obremenitev mentorjev ter organizacijskih potreb, ki spremljajo profesionalizacijo sektorja.
A hkrati je kongres poslal jasno sporočilo: solidarna in povezana družba ne nastane sama od sebe – zgradijo jo ljudje, ki delujejo iz srca, in država, ki zna to vrednoto prepoznati ter podpreti.
Prostovoljstvo kot del vizije Slovenije, ki nikogar ne pusti zadaj
V Svobodi verjamemo, da je prostovoljstvo eden od temeljev odporne in humane družbe. S podporo, ki jo država vzpostavlja skozi strateške dokumente, razpise in krepitev mentorstva, se krepi mreža, ki povezuje generacije, skupnosti in posameznike.
Vsem prostovoljkam, prostovoljcem, mentorjem in mentoricam: hvala. Vaše delo je svetilnik, ki družbi kaže pot.
