Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj je v pogovoru za MMC RTV SLO predstavil jasno in ambiciozno vizijo slovenskega šolstva. Njegov pogled je vtkan v desetletja izkušenj – od učitelja fizike do ravnatelja, direktorja CIRIUS-a, vodje Zavoda za šolstvo in danes ministra v vladi dr. Roberta Goloba. Ko govori o šolstvu, govori iz prakse, iz vsakodnevnih izkušenj in predvsem z željo, da sistem, ki ga dobro pozna, postane bolj sodoben, bolj pravičen in bolj odporen na izzive časa.
Dr. Logaj je ob prevzemu ministrskega položaja tik pred upokojitvijo vedel, da ga čaka zahtevno delo. A prav njegova široka strokovna pot mu je dala zagon, da se loti sprememb, ki jih slovenski šolski prostor čaka že vrsto let. Po njegovih besedah največjih kurikularnih premikov od uvedbe devetletke ni bilo, medtem ko se okoli nas svet izjemno hitro spreminja. Digitalizacija, varnostni izzivi, migracije in spremembe v družbi zahtevajo, da šolski sistem stopi v korak s časom – in prav to je bil eden ključnih razlogov, da je sprejel ministrsko funkcijo.
Prepoved umetne inteligence v šolah bi bila napaka. Mladi jo že uporabljajo – naša naloga je, da jih naučimo, kako to početi odgovorno.
Kadrovska stiska je ena najresnejših točk šolskega sistema. V zadnjem letu se je ministrstvo odločilo za konkretne ukrepe, ki že kažejo rezultate. Plačna reforma je mlade učitelje postavila na bolj dostojno izhodišče, pripravništvo je znova plačano, sistem mentorstev pa novincem v razredu nudi podporo, ki je bila dolga leta zanemarjena. Po številnih letih so se znova uveljavile kadrovske štipendije, ki dokazujejo, da je mogoče privabiti mlade v pedagoške poklice – posebej na področjih, kjer je primanjkljaj največji. Ob tem novi zakonski okviri učiteljem vračajo avtonomijo, staršem pa jasno določajo odgovornosti, saj je sodelovanje med obema stranema mogoče le v strokovnem in spoštljivem dialogu.
V ospredje prihaja tudi reforma ocenjevanja, ki zaključnih ocen ne reducira več na matematično povprečje. Po novem bo imela večjo težo celovita presoja učitelja, ki bo upoštevala napredek, sodelovanje in razumevanje skozi celotno leto. Po mnenju ministra tak pristop bolje odraža realno znanje, hkrati pa zmanjšuje kampanjsko učenje in nepotrebne pritiske na učence in učitelje.
Učiteljski poklic mora dobiti ugled, podporo in pogoje, ki jih potrebuje. Brez učiteljev ni reform – oni so hrbtenica šolstva.
Veliki izzivi zadnjih mesecev so povezani tudi z varnostjo v šolah. Dogodki v jugovzhodni Sloveniji so opozorili na potrebe po jasnih protokolih in koordiniranem ukrepanju. Šole imajo danes dostop do usposobljenih varnostnikov, sistemi obveščanja so nadgrajeni, sodelovanje med šolami, policijo in centri za socialno delo pa okrepljeno. Poseben poudarek ostaja pri romskih učencih, kjer ministrstvo uvaja rešitve, ki spodbujajo reden obisk pouka in boljšo socialno vključenost.
Integracija otrok priseljencev je še eno pomembno področje. Delež teh učencev narašča, zato sistem uvaja postopno vključevanje v pouk, intenzivno učenje slovenščine in premišljene oblike podpore. Dr. Logaj poudarja, da je prvi korak vedno vzpostavitev stika s starši – zato so prevodi vabil ali drugih obvestil v materne jezike staršev orodje, ki omogoča komunikacijo, ne napad na slovenski jezik. Sestanki nato potekajo v slovenščini, ob prisotnosti tolmača, kar krepi integracijo in hkrati spoštuje realne potrebe šolskega okolja.
Med najodmevnejšimi mislimi ministra pa je zagotovo njegov pogled na umetno inteligenco. “Prepovedati ChatGPT v šolah bi bila največja napaka,” je poudaril. Orodja, kot je umetna inteligenca, so že del sveta mladih, zato mora šola prevzeti odgovornost in jih naučiti, kako te tehnologije uporabljati premišljeno, varno in ustvarjalno. Prenovljeni učni načrti zato vključujejo sodobno informacijsko tehnologijo, digitalne kompetence so vpete v vse predmete, šole pa že izvajajo projekte, ki preizkušajo nove metode poučevanja.
Največji sistemski premik ostaja kurikularna prenova. Vanjo je sodelovalo več kot 900 strokovnjakov, cilj pa je bil jasen: učne načrte narediti pregledne, sodobne in uporabne. Manj je naštevanja vsebin, več je kompetenc, medpredmetnega povezovanja in usklajenega pristopa, ki odraža realnost sodobnega sveta.
Šola mora biti prostor varnosti, spoštovanja in jasnih pravil, kjer se vsak otrok – ne glede na ozadje – lahko razvija in napreduje.
V pogovoru na MMC RTV SLO minister Logaj poudarja, da bo prihodnja leta ključno zagotoviti, da prenovljeni učni načrti dejansko zaživijo v praksi: da učitelji dobijo vso podporo, ki jo potrebujejo, da se izboljša ugled njihovih poklicev in da javno šolstvo ostane hrbtenica družbene enakosti. Gre za vizijo, ki jo v Svobodi delimo in jo aktivno podpiramo – vizijo šolstva, ki je odprto, vključujoče, odgovorno in pripravljeno na prihodnost.
