V nedavnem pogovoru za RTV Slovenija je bilo jasno razvidno, da se vodenje resorja kmetijstva, gozdarstva in prehrane pod okriljem ministrice Mateje Čalušić ne opira na hitre rešitve ali všečne politične geste, temveč na vztrajnost v dialogu, strokovno utemeljene ukrepe in odgovornost do prihodnjega razvoja slovenskega podeželja.
Slovensko kmetijstvo potrebuje dolgoročne, strokovne rešitve, zato so ukrepi pripravljeni premišljeno, z dialogom in z upoštevanjem dejanskega stanja na terenu.
Od prevzema mandata do stabilizacije odnosov v sektorju
Ob nastopu funkcije je bilo ministrstvo soočeno z napetostmi in nezadovoljstvom kmetov. Kljub temu je bil vzpostavljen dialog, v katerem so bile izpostavljene ključne težave sektorja in odprta razprava o njihovem reševanju. Namesto zaostrovanja je bila izbrana pot sodelovanja, z namenom, da se ohrani stabilnost in zgradi dolgoročno zaupanje.
Pri tem je bilo večkrat poudarjeno, da se tudi v primerih, ko ukrepi niso bili sprejeti z začetnim razumevanjem, vztraja pri tistih rešitvah, ki temeljijo na strokovnih argumentih in prinašajo koristi celotnemu sektorju. Hkrati so se iskale prilagoditve ter individualne rešitve za kmetije, ki so bile v specifičnih stiskah.
Dobrobit živali kot sodobni razvojni standard
Zakon o zaščiti živali je sprožil številne razprave, vendar v sektor uvaja standarde, ki so v sodobnih evropskih državah samoumevni. Ukrepi, kot sta postopna opustitev baterijske reje kokoši ter odprava kastracije pujskov brez anestezije, so podprti z razpisanimi finančnimi spodbudami, prehodnimi obdobji in okrepljeno strokovno podporo.
S tem se zagotavlja, da prehod v bolj humane rejske prakse ne bo potekal na račun ekonomskega položaja rejcev, temveč v partnerstvu med državo in kmetijskimi gospodarstvi.
Pri dobrobiti živali in razvoju kmetijstva se uvajajo rešitve, ki hkrati izboljšujejo standarde in zagotavljajo podporo rejcem, da prilagoditve ne ogrozijo njihovega delovanja.
Upravljanje populacij zveri in divjadi zmerno in strokovno
Pri vprašanju upravljanja populacij medveda, volka in šakala ter pri splošnem ravnanju z divjadjo se vzpostavlja uravnotežen pristop, ki ne temelji na ekstremih, temveč na podatkih, strokovnih ocenah in premišljenih ukrepih.
Iz podatkov izhaja, da so odškodnine zaradi volkov v zadnjem obdobju upadle, kar kaže na učinkovitost zaščitnih ukrepov. Pri šakalu se opozarja, da enoznačnih razlag o vplivu na populacije divjadi ni, zato morajo biti odločitve sprejete na podlagi celovitih analiz, ne parcialnih ocen.
Odziv na bolezen modrikastega jezika: organiziran in pravočasen
Bolezen modrikastega jezika je v letošnjem letu predstavljala eno največjih preizkušenj za rejce. Razmere so bile spremljane že pred vstopom bolezni v državo. Skladno s strokovnimi priporočili je bila izvedena nabava ustreznega cepiva za sev, ki je bil potrjen v Sloveniji, v začetku prihodnjega leta pa se uvaja obvezno cepljenje proti sevom 3, 4 in 8. Stroške cepljenja bo krila država.
Hkrati se pripravljajo ciljno usmerjeni ukrepi za pomoč tistim rejcem, ki so utrpeli največje izgube, pri čemer si ministrstvo prizadeva za čim hitrejša izplačila.
Cene hrane: prvič celovit pogled v verigo
Rezultati projekta spremljanja cen v prehranski verigi potrjujejo, da so se cene dvignile pri vseh členih – od primarne pridelave do trgovine. Gre za pomembno ugotovitev, ki omogoča nadaljnjo oblikovanje usmeritev na podlagi dejstev.
Regulacija cen hrane se v tem trenutku ni izkazala za potrebno, saj se inflacija umirja, so pa v teku analize, kako dodatno okrepiti delovanje agroživilske verige in izboljšati položaj pridelovalcev ter potrošnikov.
Kmetijska zemljišča in agrofotovoltaika: razvoj z varovanjem prostora
Zakon o kmetijskih zemljiščih poskuša uskladiti zaščito najboljših kmetijskih površin z razvojnimi potrebami države. Pri umeščanju objektov, ki so bili načrtovani desetletja pred tem mandatom, se upošteva realno stanje, hkrati pa se izvaja pritisk, da se zagotavljajo nadomestne površine in dolgoročno bolj odgovorna raba prostora.
Agrofotovoltaika se uvaja postopno, prek pilotnih projektov, na podlagi katerih se bo presojalo, kako jo najbolj smiselno vključiti v slovenski prostor. Pri tem je bil dosežen kompromis, ki preprečuje nekontrolirano postavljanje panelov, omogoča pa razvoj novih tehnologij tam, kjer se to izkaže za smiselno.
Mladi kmetje in svetovalna služba: pogled v prihodnost
V ospredju strateškega razmišljanja je krepitev mladih kmetic in kmetov, ki so ključni za prihodnost slovenskega podeželja. Že danes imajo pri razpisih dodatne točke in višje stopnje sofinanciranja, v prihodnjem obdobju pa se načrtuje še nadaljnje usmerjanje sredstev v manjše in srednje kmetije.
Eden izmed projektov, ki ga v tem mandatu ni bilo mogoče v celoti izvesti, je reformiranje javne kmetijsko-svetovalne službe. Kljub temu ostaja cilj jasen: vzpostaviti sodobno službo, ki bo dejanski partner kmetu in ne administrativna ovira.
Upravljanje cen hrane, ravnanje z divjadjo ter odzivanje na bolezni v kmetijstvu temeljijo na podatkih, strokovnih analizah in skrbni presoji, ne na populizmu ali hitrih političnih odzivih.
Ministrstvo, osredotočeno na dolgoročne rešitve
Pogovor za RTV je ponovno pokazal, da je vodilo resorja stabilno in dosledno: uvajati rešitve, ki temeljijo na stroki, spoštovanju dejstev in dolgoročnem razvoju. Ne gre za hitro všečnost, temveč za odgovorno upravljanje sektorja, ki je temelj slovenske prehranske varnosti.
Slovenija potrebuje kmetijstvo, ki bo hkrati sodobno in vzdržno, konkurenčno in pravično, zaščiteno in razvojno usmerjeno. V tem okviru je tudi delovanje ministrice mogoče razumeti kot prizadevanje za ravnotežje med tradicijo, realnimi izzivi in priložnostmi prihodnosti.
