Finančni minister in podpredsednik Svobode Klemen Boštjančič je bil gost v oddaji Odmevi, kjer je predstavil aktualne razmere v javnih financah. Ob tem je poudaril, da je proračunski primanjkljaj po osmih mesecih letošnjega leta natančno tam, kjer je bilo napovedano.
Stabilne javne finance in višja bonitetna ocena
Minister je izpostavil, da je bil proračun za leto 2025 potrjen že novembra lani, pri čemer je za celotno leto predviden primanjkljaj v višini 1,9 milijarde evrov. »Po osmih mesecih smo točno tam, kjer smo napovedovali. Nič posebnega se ni zgodilo, delamo tako, kot smo načrtovali,« je dejal. Ob tem je spomnil, da proračunski primanjkljaj sam po sebi ne pomeni nič slabega, če je na drugi strani ustrezna gospodarska rast in učinkovita poraba javnih sredstev.
Po osmih mesecih smo točno tam, kjer smo napovedovali. Nič posebnega se ni zgodilo, delamo tako, kot smo načrtovali.
Posebej je poudaril, da so v zadnjem letu kar pet svetovnih bonitetnih agencij izboljšale oceno Slovenije ali njene obete, med njimi tudi največja evropska agencija Scope, ki je maja Slovenijo dvignila na raven A+ s pozitivnimi obeti. »To jasno kaže na močno zaupanje finančnih trgov v stabilnost in perspektivo naše države,« je dodal.
Slovenija raste hitreje kot evropsko povprečje
Kljub izzivom evropskega gospodarstva minister Boštjančič poudarja, da slovenski BDP raste hitreje od povprečja EU in bistveno hitreje od Nemčije, ki je že tretje leto zapored v recesiji. »Smo izrazito izvozno usmerjena ekonomija in čutimo te posledice. A slovenski BDP še vedno raste hitreje kot evropski in bistveno hitreje kot nemški. Nemčija je že tretje leto zapovrstjo v recesiji, in to se seveda pozna tudi v Sloveniji. Po drugi strani smo se v zadnjem desetletju tako diverzificirali, da nemške težave seveda vplivajo na Slovenijo, a ne tako dramatično, kot je bilo še pred desetletjem,« je ocenil minister.
Slovenski BDP še vedno raste hitreje kot evropski in bistveno hitreje kot nemški.
Plačna reforma, zdravstvo in pokojnine v ospredju
Med največjimi dejavniki, ki vplivajo na javne finance, je minister navedel plačno reformo, ki je bila načrtovana in predvidena. Ob tem se povečujejo tudi izdatki za pokojnine in zdravstvo. »Vse to so stroški, ki jih je država prevzela načrtno in odgovorno,« je pojasnil.
Odgovoren pristop k obrambi in dolgotrajni oskrbi
V zvezi z izdatki za obrambo je Boštjančič poudaril, da vlada sredstva namenja predvsem projektom z dvojno rabo, ki koristijo tudi civilni sferi, kar Slovenijo uvršča med vodilne države v okviru Nata. Prav tako je spregovoril o uvedbi dolgotrajne oskrbe, ki jo je označil za eno največjih reform v zgodovini Slovenije: »Gre za eno največjih reform v zgodovini Slovenije. Gre za nudenje storitev, predvsem deloma zdravstvenih storitev za najstarejše. Gre za ogromno spremembo, ki je ni mogoče uvesti v enem letu. To smo ves čas vedeli. Naša vlada je bila tista, ki se je tega lotila, z zagotavljanjem virov za financiranje in z uvedbo posameznih storitev.«
Gre za eno največjih reform v zgodovini Slovenije. Gre za ogromno spremembo, ki je ni mogoče uvesti v enem letu. To smo ves čas vedeli. Naša vlada je bila tista, ki se je tega lotila.
EU sredstva in okrevanje
Minister je spomnil, da je Slovenija v Bruselj poslala zahtevek za približno 500 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost, pri čemer imamo še leto dni časa, da izvedemo vse predvidene ukrepe. »Načrt za okrevanje in odpornost je odgovor Evropske unije na covidno krizo. Gre za sredstva, vezana na izpolnjevanje pogojev, pri čemer ima Slovenija enega najbolj kompleksnih načrtov v EU, ki ga je potrdila prejšnja vlada. To so sredstva, ki jih dobiš, ko izvedeš, kar si obljubil, sodbo pa poda Bruselj, ne volilno nastrojene slovenske stranke,« je bil jasen.
