Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je ob začetku novega šolskega leta spregovoril o izzivih šolstva, spremembah zakonodaje in vlogi učiteljev. V intervjuju za Delo je večkrat poudaril pomen zaupanja, avtonomije ter družbene odgovornosti učiteljev.
Vzgojna vloga šole
Prenova šolske zakonodaje predstavlja enega pomembnejših dosežkov na področju vzgoje in izobraževanja v tem mandatu. Novela prinaša jasnejše okvire glede uporabe mobilnih telefonov, pregleda torb in začasne odstranitve učencev iz razreda. Ukrepi so rezultat širokega posvetovanja s stroko in ravnatelji ter so namenjeni varnemu in spodbudnemu učnemu okolju.
Minister je ob tem poudaril, da očitki o represivnosti niso utemeljeni:
»Absolutno zanikam trditve, da gradimo represivni model slovenske šole. Dejstvo je, da določena zakonodaja ni bila temeljito spremenjena že zadnji dve desetletji in da so se razmere v družbi spremenile.«
Po njegovih besedah mladi potrebujejo jasne meje in predvidljive okvire, ki šoli omogočajo, da združuje avtonomijo s potrebno odgovornostjo: »V šolski zakonodaji smo postavili okvire, ki opredeljujejo avtonomijo na eni in odgovornost na drugi strani.«
V šolski zakonodaji smo postavili okvire, ki opredeljujejo avtonomijo na eni in odgovornost na drugi strani.
Neobvladljivo vedenje in vloga učiteljev
Eden od razlogov za prenovo zakonodaje je bil tudi odziv na primere neobvladljivega vedenja v razredih, kjer je bilo doslej premalo jasnih orodij za zaščito učencev in učiteljev. Oblikovane so bile rešitve, ki šolam dajejo pravno podlago za ravnanje v zahtevnih situacijah in vključujejo podporo strokovnih služb ter staršev.
Dr. Logaj je pojasnil, da je pri reševanju takšnih situacij nujno sodelovanje vseh deležnikov – od šole do staršev in pristojnih institucij: »Kadar se srečamo z neobvladljivim vedenjem, za zaščito ostalih takšnega učenca lahko umaknemo iz razreda. Vključimo svetovalno službo, starše in po potrebi druge institucije.«
Zaupanje, profesionalnost in ugled učiteljskega poklica
Vprašanje zaupanja in profesionalnosti je dr. Logaj v intervjuju označil kot temelj delovanja šole. Poudaril je, da noben kolektiv ne more uspešno delovati brez medsebojnega spoštovanja, zato mora biti zaupanje vzpostavljeno tako med učitelji kot med učitelji in ravnatelji ter v odnosu učiteljev do učencev.
Na očitke o negativni selekciji pri ravnateljih je minister opozoril, da je bistvo v strokovnosti in etičnem pristopu: »Da si lahko zahteven, moraš biti tudi korekten, pošten, do vseh enak in pravičen. Nastopati moraš s strokovno avtoriteto.«
Ob tem se je dotaknil tudi širše slike – pomanjkanja kadra in zmanjšane privlačnosti učiteljskega poklica. Razloge vidi v družbenih spremembah, ki zahtevajo večjo pozornost in priznanje družbene vloge učiteljev: »Učiteljski poklic je v času izrazitega individualizma v družbi izredno zahteven. Potrebujemo družbeni konsenz o pomembnosti učiteljskega poklica.«
Učiteljski poklic je v času izrazitega individualizma v družbi izredno zahteven. Potrebujemo družbeni konsenz o pomembnosti učiteljskega poklica.
Ocenjevanje znanja
V pripravi so tudi spremembe na področju ocenjevanja. Dr. Logaj je bil kritičen do očitkov, da so ocene v šolah preštevilne. Po njegovem mnenju jih je lahko ravno nasprotno celo premalo, saj en sam test ob koncu leta nikakor ne more realno oceniti znanja, pridobljenega pri predmetu z več kot dvesto urami pouka.
Ob tem je posebej opozoril na zahtevnost samega procesa: »Vprašanje je, ali je test edini način za ocenjevanje znanja. Ocenjevanje je eden od najzahtevnejših postopkov v izobraževalnem procesu. Od tega, kako so pripravljene naloge, do tega, kako se ocenjuje, in tega, da učence z ocenjevanjem tudi spodbujamo, ne da zaviramo njihovo aktivnost in jih navajamo k preračunljivosti.«
Ocenjevanje je eden od najzahtevnejših postopkov v izobraževalnem procesu. Od tega, kako so pripravljene naloge, do tega, da učence z ocenjevanjem tudi spodbujamo, ne da zaviramo njihovo aktivnost.
Socialne razlike in razširjeni program
Ob vstopu v šolo se med otroki kažejo občutne razlike v izkušnjah in predznanju, kar se odraža pri učenju in socializaciji. Dr. Logaj zato poudarja vlogo prvih let šolanja in nepretrgane niti od vrtca naprej: »Ogromne razlike so in te so tudi posledica večjih socialnih razlik v družbi, med družinami … Zato ponavljam, kako pomembna je vloga učitelja v prvi triadi. Tudi socializacijska. Ne nazadnje zato tudi poudarjamo pomen vključevanja v predšolsko vzgojo, ki je kakovostna in lahko te razlike pomembno zmanjša že v predšolskem obdobju.« Po njegovih besedah so razredni učitelji prve triade nosilci ključnega pedagoškega dela in podpore ter temelj vzgojno-izobraževalnega procesa v prvih treh letih.
Na ta okvir se neposredno naslanja razširjeni program, ki združuje dejavnosti od jutranjega varstva do dodatnega pouka ter s tem omogoča bolj strukturirano delo in bolj enake priložnosti za učence. Izpostavljena so tri področja: gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kultura in državljanska vzgoja, učenje učenja. Kot pravi minister, je bila prenova usmerjena v bolj jasen red in organizacijo izvajanja: »Menim, da bi bilo dobro, če bi koncept uvedli že deset let prej. Delo mora biti strukturirano in organizirano, zato ne more vsak priti ali oditi kadarkoli med uro.«
Otroci s posebnimi potrebami in pomoč v razredu
Predlog sprememb pri usmerjanju otrok s posebnimi potrebami težišče dodatne strokovne pomoči premika v učilnico ter jo tesneje povezuje z razširjenim programom. Dr. Logaj ob tem poudarja, da razširjen program ostaja prostovoljen za učence, vendar zavezujoč za šole.
Temeljni cilj je okrepiti podporo v učilnici in preprečiti izločanje iz rednega pouka: pomoč naj poteka kot del ure, učitelji dodatne strokovne pomoči pa se v oddelek vključujejo timsko in sproti prilagajajo delo potrebam otrok. Zato minister Logaj poudarja: »Prav zaradi tega je zdaj predlog, da se delež ur DSP obvezno opravi v razredu. Da teh učencev ne izločimo iz razreda ob DSP, ker jim s tem ustvarjamo primanjkljaj znanja na področju, na katerem smo jih izločili iz razreda.«
Temeljni cilj je okrepiti podporo v učilnici in preprečiti izločanje iz rednega pouka: pomoč naj poteka kot del ure, učitelji dodatne strokovne pomoči pa se v oddelek vključujejo timsko in sproti prilagajajo delo potrebam otrok.
Šolanje na domu in zaščita otrok
Za Svobodo je kakovostna javna šola temelj enakih možnosti in socialne kohezije. Verjamemo v vključujoče izobraževanje, kjer se znanje, vrednote in skupnost gradijo skupaj – v razredih, ob prisotnosti strokovnih delavcev in v dialogu s starši.
V tem okviru je bilo šolanje na domu dodatno jasno urejeno: učenci morajo opraviti izpite iz vseh predmetov, da se zagotovi primerljiv standard znanja in varuje interes otroka. Minister poudarja, da bodo po zaključku izpitnih rokov preučeni rezultati ter po potrebi predlagane dopolnitve, da bo ureditev natančna in pravična. Pri tem ostaja vodilo nedvoumno: »Govori se o največji koristi otroka, ne o interesu staršev. Zato je rešitev s preizkusom na vseh področjih ustrezna.«
Slovenska javna šola je dobra
Kljub kadrovskim stiskam, organizacijskim izzivom in zahtevnim spremembam zakonodaje ostaja usmeritev jasna: krepiti kakovostno javno šolo, zmanjševati birokratska bremena, vlagati v učiteljski poklic ter zagotavljati enake možnosti za vse otroke.
Dr. Logaj je pogovor sklenil optimistično: »Kljub vsem težavam in izzivom bi resnično rad poudaril, da sta slovenski šolski sistem in slovenska javna šola kljub vsemu dobra. Mednarodna merjenja, pri katerih zaznavamo padce, pa so navdih za izboljšave. Želel bi si, da bi to čutili tako otroci in starši kot učitelji in ravnatelji ter drugi zaposleni v vzgoji in izobraževanju.«
Kljub vsem težavam in izzivom bi resnično rad poudaril, da sta slovenski šolski sistem in slovenska javna šola kljub vsemu dobra. Želel bi si, da bi to čutili tako otroci in starši kot učitelji.
Takšno izhodišče podpira tudi politična usmeritev Svobode: izboljšave naj bodo podatkovno utemeljene, naravnane k praksi in usmerjene v podporo učiteljem ter učencem.
