Poslanka Svobode Sara Žibrat je bila gostja oddaje Odmevi, kjer je podrobneje pojasnila določila in cilje Zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo. Zakon smo v parlamentarni postopek vložili z namenom, da omogočimo regulirano in varno uživanje konoplje in njeno gojenje za osebno uporabo ter nenazadnje zato, ker je bila to volja volivk in volivcev iz lanskoletnega posvetovalnega referenduma.
»Mi v prvi vrsti želimo obstoječe uporabnike spraviti iz črnega trga, ker tam pač dobijo nepreverjene in tudi velikokrat bolj škodljive produkte. Zato smo rekli, da gremo do stanja samooskrbe, ne bomo pa spodbujali prodaje konoplje v trgovinah. Ne bomo spodbujali socialnih klubov, ker bi to dejansko povečalo dostopnost in tudi na nek način promoviralo uporabo konoplje. V prvi vrsti nam je pomembna zaščita mladostnikov. Temu smo tudi namenili določbo glede preventive, vnesli smo tudi nov prekršek, in sicer v primeru malomarnosti, da zagotoviš dostop konoplje mladoletni osebi, si lahko kaznovan s tudi do 2.000 evrov kazni,« je poudarila poslanka Žibrat.
Mi v prvi vrsti želimo obstoječe uporabnike spraviti iz črnega trga, ker tam pač dobijo nepreverjene in tudi velikokrat bolj škodljive produkte.
S tem ko bi uporabnikom omogočili, da si brez strahu pred kaznijo doma pridelajo konopljo za lastno uporabo, bi torej zmanjšali obseg in pomen črnega trga, ki je za uporabnika precej bolj nevaren. Hkrati pa bi sprejetje takšnega zakona prineslo tudi prepotrebno javno razpravo in ozaveščanje ljudi glede uporabe konoplje, tudi njenih številnih škodljivih posledic, ki se jih v Svobodi seveda zavedamo.
Tudi zato smo pripravljeni še dodatno spremeniti in dopolniti zakon, v sodelovanju s stroko: »Zagotovo, kot smo že povedali, bomo še enkrat pogledali določilo glede kadilnic. Naj pojasnim, da je ta določba ostala še bolj z vidika uporabe medicinske konoplje, ki je lahko tudi CBD konoplja. Nima vsaka konoplja THC-ja. In želeli smo pač omogočiti vsem uporabnikom, da varno zaužijejo medicinsko konopljo. Se pa strinjamo, da je bilo morda nerodno, da to umestimo tudi v psihiatrične bolnišnice, ker se seveda zavedamo tudi negativnih posledic konoplje na duševne motnje in duševno zdravje. Naslednja taka stvar, ki jo bomo predebatirali s stroko in s koalicijsko partnerico, je določba glede testiranj v okviru rednih zdravstvenih pregledov. Tukaj smo izhajali najprej iz vidika zaščite uporabnikov v smislu njegove pravice do zasebnosti, telesne celovitosti, in sicer govorimo o nekih priložnostnih uporabnikih, ne o odvisnikih. Delodajalec ima že sedaj možnost, da testira zaposlenega na prisotnost drog, če oceni, da je pod vplivom na delovnem mestu. Če pa gre za nek redni zdravstveni pregled, pa je posebnost presnove THC-ja v telesu taka, da lahko že neko priložnostno enkratno uporabo zazna v telesu. In na podlagi tega smo želeli, da ne bi prišlo do neke stigme zaposlenih,« je dejala poslanka Žibrat glede nekaterih določil zakona, ki jih bomo v prihodnje, v času zakonodajnega procesa, najverjetneje spremenili in prilagodili na način, da bo zakona varen.
Naj pojasnim, da je ta določba ostala še bolj z vidika uporabe medicinske konoplje, ki je lahko tudi CBD konoplja. Nima vsaka konoplja THC-ja. In želeli smo pač omogočiti vsem uporabnikom, da varno zaužijejo medicinsko konopljo.
Podobno velja tudi glede voznikov: »Vožnja pod vplivom je prepovedana. Gre pa za specifiko presnove THC-ja, kjer se neka uporaba, lahko tudi že pred 10 urami, mogoče celo dnevi, pokaže v telesu. In mi se zavedamo, da z legalizacijo bomo povzročili recimo več kontrol v prometu, kar pomeni, da vas bo lahko recimo policist ustavil, da preveri, ali ste privezani in v okviru tega pregleda vam bo dal tudi za pihati, da preveri prisotnost alkohola in pa še prisotnost recimo THC-ja. In ne želimo, da nek priložnostni uporabnik, ki je uporabil konopljo v soboto zvečer, v ponedeljek zjutraj na rednem prometnem pregledu izgubi vozniško dovoljenje« je pojasnila poslanka Žibrat.
In ne želimo, da nek priložnostni uporabnik, ki je uporabil konopljo v soboto zvečer, v ponedeljek zjutraj na rednem prometnem pregledu izgubi vozniško dovoljenje.
Dodatni pogovori bodo verjetno potrebni tudi glede tega, ali je starostna meja 18 let primerna za uporabo konoplje, pri čemer poslanka Žibrat dodaja, da »nas skrbi, da če mejo dvigujemo, ne bomo nujno dosegli pravega učinka, ker že sedaj mladi poročajo, da jim je konoplja na črnem trgu prelahko dostopna.
Nas skrbi, da če mejo dvigujemo, ne bomo nujno dosegli pravega učinka, ker že sedaj mladi poročajo, da jim je konoplja na črnem trgu prelahko dostopna.
Kako pa je glede policijskega nadzora nad gojenjem in uporabo konoplje? Policija bo še vedno morala imeti utemeljen sum, da gojite konopljo za preprodajo, da sploh lahko dobi sodni nalog, da vstopi na vašo posest, pojasnjuje Žibrat in dodaja, da se s tega vidika v resnici kaj dosti ne bo spremenilo: »V bistvu bomo legalizirali to, kar verjamemo, da večina uporabnikov že sedaj morda dela, da si pač doma vzgaja neko število rastlin za lastno uporabo. Tako da v bistvu gre zgolj za dekriminalizacijo obstoječih uporabnikov in legalizacijo nekega obstoječega stanja. In tudi priložnost – ta zakon je predvsem priložnost – da se pogovarjamo tudi o škodljivih posledicah uporabe konoplje in da ozaveščamo mladostnike.«
