Skupina poslank in poslancev koalicije, s prvopodpisanimi mag. Tamaro Kozlovič, Robertom Janevom, dr. Matejem Tašnerjem Vatovcem, mag. Meiro Hot in poslancem italijanske narodne skupnosti Felicejem Zizo, je v parlamentarno obravnavo vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju razvoja turizma, ki po vzoru številnih praks iz tujine ladjarjem predpisuje plačevanje turistične takse za potnike na potniških ladjah.
Slovenija postaja vse bolj priljubljena destinacija tudi za prihode potniških ladij, saj so turistična križarjenja v svetu ena najbolj rastočih turističnih panog zadnjih let. Leta 2023 je na primer Koper od aprila do decembra obiskalo 81 potniških ladij, ki so v Slovenijo pripeljale več kot 120.000 potnikov, v letu 2024 pa 73 potniških ladij z več kot 125.300 potniki. V Piranu so v letu 2023 zabeležili 20 prihodov potniških ladij, ki so skupaj pripeljale skoraj 5.000 potnikov, v letu 2024 pa 31 prihodov potniških ladij z nekaj več kot 4.000 potniki.
Obisk potnikov s potniškimi ladjami prinaša koristi lokalnemu gospodarstvu – gostincem, trgovcem, prevoznikom in turističnim ponudnikom. Po drugi strani pa imajo občine zaradi tega tudi dodatne stroške in obveznosti, saj morajo zagotavljati čistočo, informacijske točke, sanitarije, parkirišča in še številne druge turistične storitve, ki jih koristijo potniki potniških ladij.
Novela Zakona o spodbujanju razvoja turizma zato predstavlja odgovor na dolgoletne pozive istrskih občin, predvsem Mestne občine Koper in Občine Piran, ki doslej ob prihodu potniških ladij niso prejemale nobenih neposrednih prihodkov, kot jih denimo prejemajo upravljavci pristanišč.
»Nujno in pošteno je, da občine, kot sta Koper in Piran, ob vsakem prihodu potniške ladje dobijo tudi sredstva za svoje gostoljubje. Dodaten denar, ki ga lahko vložijo nazaj v svojo lokalno skupnost – v čiste sanitarije, boljšo obveščenost, parkirišča in kulturne prireditve. To je najmanj, kar si naši kraji in njihovi prebivalci zaslužijo« je ob vložitvi zakona povedala mag. Tamara Kozlovič.
Nujno in pošteno je, da občine, kot sta Koper in Piran, ob vsakem prihodu potniške ladje dobijo tudi sredstva za svoje gostoljubje. Dodaten denar, ki ga lahko vložijo nazaj v svojo lokalno skupnost.
»Potniške ladje v Slovenijo prinašajo obiskovalce z vsega sveta, a z njimi pridejo tudi stroški. Medtem ko turisti občudujejo naše razglede, občine pokrivajo različne stroške, ki ostanejo za njimi,« je razloge za svojo podporo noveli zakona pojasnil poslanec Svobode Robert Janev.
Z novelo zakona se med zavezance za plačilo turistične takse na novo uvrščajo ladjarji, torej organizatorji turističnih križarjenj, ki s potniškimi ladjami pripeljejo potnike v slovenska pristanišča ali se zasidrajo v pripadajočem akvatoriju.
Turistično takso bodo po predlogu zakona ladjarji plačevali v pavšalnem znesku, odvisno od števila potnikov na ladji. V imenu ladjarjev bo takso lokalni skupnosti odvajal upravljavec pristanišča ali pooblaščeni pomorski agent. Obračun in plačilo takse bo potekalo skupaj z ostalimi pristojbinami in dajatvami, ki jih ladjarji že plačujejo upravljavcu pristanišča, kot je na primer pristojbina za uporabo pristanišča v skladu s Pomorskim zakonikom.
Sredstva, zbrana iz tega naslova, bodo namenska, tako kot to velja za turistično takso, ki jo plačujejo gostje ob prenočevanju. Lokalne skupnosti bodo tako tudi ta sredstva lahko uporabile za informacijsko turistično dejavnost, trženje celovite turistične ponudbe na ravni turističnega območja, razvoj in vzdrževanje skupne turistične infrastrukture, razvoj in vzdrževanje javnih površin namenjenih turistom, organizaciji in izvajanju prireditev in drugim dejavnostim, ki jih predvideva zakon.
S predlogom zakona se slovenskim obmorskim občinam daje pravna podlaga za pridobivanje sredstev iz naslova turistične takse tudi za tiste turiste – potnike potniških ladij, ki doslej takse niso plačevali.
»Kot istrski poslanec vem, kaj pomeni, ko se mesto vsak teden napolni s tisoči turistov, občina in ljudje, ki tu živimo, pa od tega nimamo veliko. Ta zakon to spreminja. Končno bo tudi lokalna skupnost nekaj imela od množičnega turizma. Seveda pa še vedno upam, da bomo tudi v naši regiji naredili korak naprej k bolj trajnostnim oblikam turizma,« je vložitev zakona pospremil poslanec Levice dr. Matej Tašner Vatovec.
Ta zakon to spreminja. Končno bo tudi lokalna skupnost nekaj imela od množičnega turizma.
Poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot je ob vložitvi zakona poudarila: »Osnovni namen turistične takse je pokrivanje stroškov, ki jih za zagotavljanje prijetne izkušnje turistom vsakodnevno nosimo Primorke in Primorci. Naša skupnost omogoča, da obiskovalci uživajo v občasnih oddihih v čudoviti Primorski, mi pa pri tem živimo z njihovimi dolgoročnimi posledicami. Tudi potniki z ladij niso izjema. Tudi oni so soodgovorni za ohranjanje trajnosti našega prostora – ne glede na to, da se morda tu zadržijo le kratek čas. Masovni turizem namreč že zdaj močno obremenjuje lokalno okolje in infrastrukturo, zato je pravično, da vsi obiskovalci prispevajo k ohranjanju kakovosti življenja v regiji, ki jih gostoljubno sprejema«.
Osnovni namen turistične takse je pokrivanje stroškov, ki jih za zagotavljanje prijetne izkušnje turistom vsakodnevno nosimo Primorke in Primorci.
»Obmorskim občinam želimo zagotoviti orodje, da z dodatnimi finančnimi sredstvi iz naslova ladjarskega turizma pridobijo večje možnosti za razvoj lokalne skupnosti,« je poudaril tudi poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza.
Pomembno je poudariti tudi, da zakon ne uvaja novih obremenitev za lokalno turistično gospodarstvo – obveznost plačila bo na strani ladjarjev, ne pa ponudnikov prenočišč, restavracij ali lokalnih vodičev.
S predlagano ureditvijo Slovenija sledi praksam mest kot so Amsterdam, Dubrovnik in Barcelona, ki že vrsto let pobirajo turistično takso za potnike s potniških ladij in ta sredstva vlagajo v trajnostni turizem. Tudi v Grčiji so s 1. julijem začeli pobirati takso za potnike na potniških ladjah, ki priplujejo na grške otoke. Zbrani denar bo grška vlada namenila nadgradnji preobremenjene infrastrukture na otokih.
Predvidevamo, da bi v Kopru in Piranu občini letno lahko pridobile okoli 250.000 evrov dodatnih sredstev, ki jih bi tako vlagale nazaj v svoje lokalne skupnosti. Gre za uravnotežen ukrep, primerljiv z ureditvijo v številnih evropskih državah, ki krepi pravičnost, lokalno odgovornost in trajnostni razvoj turizma.
Pobudo istrskih poslank in poslancev po vložitvi zakona zato pozdravljata tudi obe istrski občini – Mestna občina Koper in Občina Piran, gostiteljici prihodov potniških ladij.
Vložitev zakona so na Mestni občini Koper pospremili z naslednjimi besedami: »Zelo smo ponosni, da se je Koper uveljavil kot pomembno potniško pristanišče na evropskem zemljevidu pomorskega turizma in da si naše mesto in zeleno podeželje želi obiskati tolikšno število ljudi z vsega sveta. Prepričani smo, da v stiku z našo kulturno, zgodovinsko in naravno dediščino doživijo nepozabno izkušnjo, ki jo sooblikujemo tudi s pomočjo sredstev iz naslova turistične takse, ki jo plačujejo vsi ostali gostje. Zato verjamemo, da bi sprememba zakona omogočila bolj uravnotežen razvoj turizma, ki bo pravičnejši do vseh, predvsem pa bo olajšala pritisk, ki ga za skupnost predstavlja čedalje večje število obiskovalcev. S predlagano spremembo zakona bi zagotovili, da okoljski in družbeni stroški te oblike turizma dolgoročno ne presežejo dejanskih koristi, ki jih ima Koper od potniških ladij. Dodatna sredstva iz naslova turistične takse nam bodo omogočila okrepljena vlaganja v urejenost javnega prostora ter varovanje dediščine in s tem v kakovost življenja občank in občanov«.
Dodatna sredstva iz naslova turistične takse nam bodo omogočila okrepljena vlaganja v urejenost javnega prostora ter varovanje dediščine in s tem v kakovost življenja občank in občanov.
»Ker se Piran s svojim občutljivim prostorom čedalje težje spopada s posledicami množičnega turizma, je ključno, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotovimo pravičnejšo porazdelitev bremen in koristi, ki jih turizem prinaša. Sidranja potniških ladij pred našim mestom nedvomno vplivajo na kakovost življenja občank in občanov, hkrati pa se številni potniki s potniških ladij, ki pristajajo drugje, odpravljajo na izlete tudi v našo občino. Tako kot drugi obiskovalci tudi oni uživajo v naši kulturni krajini, morju in zgodovinskem mestnem jedru, zato menimo, da je pravično, da s plačilom turistične takse prispevajo k razvoju skupnosti. Prepričani smo, da bo sprememba zakona omogočila bolj uravnotežen in odgovoren razvoj turizma, ki bo upošteval zmogljivosti prostora in potrebe lokalnih skupnosti« so glede vloženega zakona strnili misli v Občini Piran.
Tako kot drugi obiskovalci tudi oni uživajo v naši kulturni krajini, morju in zgodovinskem mestnem jedru, zato menimo, da je pravično, da s plačilom turistične takse prispevajo k razvoju skupnosti.
Vložitev zakona tako sledi razvoju turizma križarjenj v Istri, ki ga je še dodatno nadgradil letos maja odprt nov potniški terminal s strani Luke Koper, d.d. »Potniški ladijski turizem je dodana vrednost našega prostora – pozitivne učinke beležimo tako na področju turizma kot tudi gospodarstva nasploh. Vsaka potniška ladja, ki pripluje v Koper, poleg tega pomembno prispeva k promociji celotne koprske transportne poti na oddaljenih prekomorskih tržiščih, kar nas uvršča med pomembne akterje na logističnem zemljevidu sveta. Prav zato si v bomo v družbi še naprej prizadevali za njegov nadaljnji razvoj, kar potrjuje tudi nedavna prenova potniškega terminala, s katero je Koper dobil nov in sodoben objekt za sprejem potnikov,« so poudarili v Luki Koper.
Zakon bo na dnevnem redu Državnega zbora predvidoma jeseni, sprememba, ki jo novela zakona prinaša, pa bi se začela uporabljati s 1. januarjem 2026. Do takrat morajo občine v skladu z zakonom prilagoditi tudi svoje interne akte.
