Državni zbor je danes potrdil spremembe Zakona o osnovni šoli. Gre za pomemben in nujen korak v smeri posodobitve osnovnošolskega sistema, ki mora biti pripravljen na izzive sodobnega časa.
Spremembe, ki jih z zakonom vpeljujemo v osnovnošolsko izobraževanje, se osredotočajo predvsem na področje varnosti v šolah. Poudarjamo, da gre za področje, ki je bilo glede na hitro razvijajoče se družbeno okolje pomanjkljivo urejeno in pogosto prepuščeno improvizaciji.
Šole ter učitelji in učiteljice sedaj dobivajo jasno pravno podlago za ukrepanje v primerih neprimernega ali celo nevarnega vedenja učencev. Izpostaviti velja naslednje spremembe:
- Vzgojni ukrepi: po trenutni ureditvi je mogoče vzgojni opomin izreči le, ko je učenec že kršil pravila šolskega reda in vzgojno delovanje ni prineslo želenih rezultatov. Po novem zakonu pa se bo vzgojni opomin učencu lahko izrekel tudi brez predhodne postopnosti izrekanja vzgojnega ukrepanja. Trajanje vzgojnega opomina se podaljša na 12 mesecev, iz česar izhaja, da se izrečeni vzgojni opomini prenašajo tudi v naslednje šolsko leto.
- Ravnanje z nevarnimi predmeti: če je trenutno pravna podlaga za ukrepanje učiteljev omejena, novela zakona uvaja pravno podlago za pregled osebnih stvari (torba, omarica ipd.) ob sumu posedovanja prepovedanih oziroma nevarnih stvari.
- Uporaba mobilnih naprav: trenutno šole same določajo pravila, po novem pa bo veljala splošna prepoved oziroma bo uporaba možna le, če je to potrebno za izvajanje vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu z letnim delovnim načrtom.
- Izostanki: Trenutno imamo t.i. »mehko ureditev«, po novem pa se postopek opravičevanja ureja podrobneje in ima večje število neopravičenih odsotnosti tudi vzgojne posledice. Odgovornost se prenaša tja, kamor tudi sodi – na starše, saj je njihova vloga nepogrešljiva. Staršem se nalaga dolžnost, da najpozneje v dveh dneh od prvega izostanka razredniku sporočijo vzrok izostanka, najpozneje v petih dneh po vrnitvi otroka v šolo pa razredniku podajo opravičilo. Jasneje se določa vloga razrednika pri opravičevanju odsotnosti, prav tako pa se uvaja možnost vzgojnega delovanja v primeru daljših neopravičenih odsotnosti.
»S tem želimo zaščititi učni proces in predvsem zmanjšati motnje pri pouku in prispevati k boljšemu duševnemu zdravju otrok. Ukrep prepovedi telefonov še posebej pozdravljam, saj sem tudi sama na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pred časom naslovila pobudo za regulacijo prekomerne uporabe elektronskih naprav v šolah. S tem v zvezi je pomembna uvedba novega obveznega predmeta informatika in digitalne tehnologije v sedmem razredu. Naši otroci ne potrebujejo le orodij, temveč znanja, kako jih uporabljati odgovorno in kritično,« je še eno pomembno spremembo izpostavila poslanka Svobode in predsednica parlamentarnega odbora za izobraževanje, znanost in mladino dr. Mirjam Bon Klajnšček.
S tem želimo zaščititi učni proces in predvsem zmanjšati motnje pri pouku in prispevati k boljšemu duševnemu zdravju otrok.
Zakon namreč uvaja nov obvezen predmet – informatika in digitalne tehnologije v sedmem razredu osnovne šole. S tem sistematično krepimo digitalno pismenost učencev, kar je ključno za razvoj njihove ustvarjalnosti, kritičnega mišljenja in odgovorne uporabe tehnologije.
Zakon bo prispeval tudi k boljši vključenosti romskih otrok v osnovnošolsko izobraževanje. Učencem romske skupnosti se omogoča dodatni pouk slovenščine, zakon pa predvideva tudi pravno podlago za sistemsko zbiranje podatkov, na podlagi katerih se lahko šolam omogočijo dodatne ure, pomočniki in drugi strokovni delavci.
Predlog zakona pomeni premišljeno in celovito posodobitev osnovnošolskega sistema. Z njim izboljšujemo pogoje za delo v šolah, povečujemo varnost, odgovornost in pripravljenost na prihodnost, v središče pa postavlja dobrobit naših otrok.
Skrb za najranljivejše je za Svobodo vedno prednostna naloga
Pomembno področje, ki ga ureja novela zakona, je tudi skrb za najranljivejše. Uvaja se možnost, da lahko otroci s posebnimi potrebami uveljavljajo izobraževanje na domu tudi med šolskim letom – kar je bila doslej pravno neurejena praznina.
»V tem zakonu urejamo zadeve, na katere smo starši otrok s posebnimi potrebami čakali 30 in več let. S ponosom povem, da je ta vlada začela urejati točno take stvari, ki so nekje obvisele in se jih je velikokrat celo izkoriščalo, tudi če je v zakonu zelo lepo pisalo, kaj je vse je treba zagotavljati najranljivejšim,« je glede tega povedala poslanka Svobode Andreja Živic.
V tem zakonu urejamo zadeve, na katere smo starši otrok s posebnimi potrebami čakali 30 in več let.
Zakon določa tudi jasnejša pravila glede brezplačnih prevozov otrok, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, in omogoča povračilo stroškov tam, kjer organiziran prevoz ni izvedljiv. Prav tako bodo ti učenci v primeru življenjsko ogrožajočega zdravstvenega stanja upravičeni do spremljevalca pri šolskem prevozu.
Vsem, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, kjer se pedagoške dejavnosti izvajajo skozi celo šolsko leto, se določi pravica do brezplačnega prevoza tudi v času šolskih počitnic.
»Želela bi, da vsi starši, ki so v podobni situaciji kot sem bila sama, vedo, da gre za velik korak za naše otroke in tudi za učitelje. Verjamem, da bo marsikomu ta del zakona zelo olajšal marsikatero skrb in prihranil marsikatero fizično obremenitev,« je novelo zakona tudi komentirala poslanka Živic.
Verjamem, da bo marsikomu ta del zakona zelo olajšal marsikatero skrb in prihranil marsikatero fizično obremenitev
V tem mandatu že več pomembnih sprememb na področju šolstva in znanosti
»V poslanski skupini Svoboda se v celoti zavedamo pomena znanosti in inovacij za razvoj naše države. Če želimo domače gospodarstvo ohraniti konkurenčno, je naloga države vsekakor ustvarjanje okolja, ki spodbuja novo znanje in podjetniško aktivnost na način, da preko javnih politik poskrbi za ustrezno infrastrukturo, kakovosten izobraževalni sistem, ustrezno zakonodajo ter predvsem za ustrezne in dolgoročne vire financiranja primerljive z drugimi državami,« je sprejetje novele Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti pospremila poslanka Svobode dr. Mirjam Bon Klanjšček.
Za konkurenčno gospodarstvo mora država z javnimi politikami spodbujati znanje in podjetnost – z infrastrukturo, izobraževanjem, zakonodajo in primerljivim financiranjem.
Gre za še enega izmed ključnih zakonov, ki jih velja izpostaviti na področju šolstva, znanosti in izobraževanja. Novela uvaja povečevanje proračunskih sredstev za znanost vse do 1,25 odstotka BDP, kar lepo dopolnjuje dosedanje ukrepe vlade dr. Roberta Goloba, ki za znanstvenoraziskovalno dejavnost letos namenja 674 milijonov, v letu 2026 pa 700 milijonov evrov.
Sprejeta je bila tudi novela zakona o maturi, ki uvaja pomembne spremembe na področju poklicne mature, zlasti za dijake srednjih strokovnih šol, ki želijo nadaljevati izobraževanje na univerzitetni ravni. Poleg obstoječe štiripredmetne poklicne mature se uvaja možnost opravljanja petpredmetne poklicne mature, kjer so trije predmeti – matematika, tuji jezik in učni jezik na ravni splošne mature. Ta novost bo omogočila dijakom, da že v srednji šoli pridobijo znanja na višji ravni, potrebna za vstop na univerzitetne in enovite magistrske programe.
Med pomembnejšimi rešitvami je tudi uskladitev možnosti pristopa k maturi v dveh delih — po novem bodo imeli kandidati poklicne mature pravico, da poleg popravljanja negativne ocene iz prvega dela tudi izboljšajo pozitivno oceno, tako kot to že velja za kandidate splošne mature. Hkrati se zaradi zelo nizkega odziva ukinja zimski rok poklicne mature, ki je predstavljal organizacijsko in finančno breme za šole in komisije, a hkrati le skromno korist za dijake.
