Skrb za živali je eden temeljnih civilizacijskih standardov. Slovenija je kot članica EU dolžna slediti evropskim smernicam na področju dobrobiti živali, hkrati pa želimo preseči zgolj minimalne standarde in postati zgled.
Vlada je zakon predlagala zato, da izboljšamo življenjske pogoje za domače živali, omejimo trpljenje in zagotovimo odgovornost njihovih lastnikov.
Kot je poudaril predsednik vlade Robert Golob, gre za »korak naprej v naši družbeni odgovornosti – živali niso stvari, temveč čuteča bitja, ki jim moramo zagotoviti spoštovanje in dostojno življenje.«
Zakon je nastal na podlagi posvetov z veterinarsko stroko, kmetijskimi združenji, društvi za zaščito živali ter poslanskimi skupinami. Predlagateljica vlada je zakon poslala v obravnavo, ker je prepoznala potrebo po boljšem ravnovesju med kmetijskimi praksami, pravicami lastnikov in zaščito živali pred nepotrebnim trpljenjem.
»Uspelo nam je. Slovenija je sprejela novelo Zakona o zaščiti živali, eno najpomembnejših sprememb za zaščito živali doslej,« je dejal predsednik vlade dr. Robert Golob.
Gre za korak naprej v naši družbeni odgovornosti – živali niso stvari, temveč čuteča bitja, ki jim moramo zagotoviti spoštovanje in dostojno življenje.
Slovenija s sprejemom novele Zakona o zaščiti živali ne zgolj dosega, ampak presega evropske standarde. Namen ukrepov je izboljšati dobrobit živali, uskladiti kmetijske prakse z dobrimi evropskimi in strokovnimi smernicami ter postaviti temelje za odgovorno lastništvo in skrb.
Ministrica Mateja Čalušić: »S tem zakonom krepimo našo skupno zavezanost etičnemu ravnanju, odgovornemu skrbništvu in varovanju javnega interesa, ki presega zgolj individualne izbire.«
Kaj zakon pomeni v praksi
Zakon prinaša več pomembnih sprememb, ki bodo imele dolgoročen pozitiven učinek:
- Prepoved reje kokoši nesnic v kletkah: sledi dobri praksi številnih držav, kjer je ta sistem že ukinjen. Predvidena je finančna podpora rejcem v prvih dveh letih. Potrošniki in predelovalna industrija že opažajo, da trg vse bolj povprašuje po jajcih iz bolj prijaznih oblik reje. S tem bomo povečali konkurenčnost slovenskih kmetov in dvignili samooskrbo.
- Obvezna označitev in čipiranje mačk: ker so mačke prostoživeče in pogosto prehajajo med gospodinjstvi, je odgovornost lastnikov ključna. Zakon omogoča, da bodo tudi zavetišča imela ustrezna orodja za ukrepanje, če lastnik svoje živali ne registrira. Tako zmanjšujemo število zapuščenih in bolnih mačk.
- Prepoved kastracije pujskov brez anestezije in uvedba analgezije/anestezije z vključitvijo podpore za rejce.
- So-financiranje veterinarskih storitev: predvideno je pokrivanje stroškov kastracij in sterilizacij, kar pomeni, da rejci ne bodo finančno obremenjeni. To naslavlja eno ključnih skrbi deležnikov.
- Prenova financiranja zavetišč: občine krijejo stroške prvih 60 dni oskrbe zapuščenih živali, država pa obdobje do 180 dni; dodatno podprti ukrepi za gradnjo novih zavetišč.
- Ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, omejitve videonadzora v klavnicah, prepoved uporabe pripomočkov, ki povzročajo bolečine, ter opredelitev hude malomarnosti kot oblika mučenja.
- Strožji nadzor in kazni: za lastnike, ki se ne bodo držali obveznosti, so predvidene globe, hkrati pa zakon uvaja boljše možnosti za ukrepanje veterinarske inšpekcije.
Trditve, ki ne držijo
Tudi pri tem zakonu se je pojavilo cel kup polresnic in neresnic.
- »Uvoz poceni jajc bo preplavil trg« – To ne drži. Povpraševanje po jajcih iz kletk je nizko, trg pa se vse bolj zapira za tovrstne prakse. Večje hotelske verige in restavracije že zdaj ne uporabljajo jajc iz kletk. Prepoved bo kmete dolgoročno naredila bolj konkurenčne.
- »Alternativna reja je higiensko slabša« – Evropska agencija EFSA ugotavlja nasprotno: okužbe so celo pogostejše v kletkah, ker so živali v slabih pogojih. Dobro izvedena alternativna reja je higiensko ustrezna.
- »Rejci bodo izgubili konkurenčnost zaradi dodatnih stroškov« – Napačno. Zakon predvideva financiranje veterinarskih posegov (npr. kastracija pujskov), zato finančnega bremena za rejce ne bo.
- »Čipiranje mačk je neizvedljivo« – Danes je čipiranje hišnih živali enostavno in poceni. Lastnika mačke je mogoče jasno identificirati, kar preprečuje prelaganje odgovornosti na zavetišča. Kmečke mačke so izvzete, da se upošteva realne razmere.
- Delne rešitve le za rejne, ne hišnih živali – ključni ukrepi za navzkrižno zaščito živali so vključeni.
- Priprava zakona naj bi bila premalo strokovna in hitra – zakon temelji na strokovnih podlagah, uporabljenih so bile evropske smernice in predhodno usklajeni ukrepi s rejci.
- Ekonomična obremenitev rejcev, bojazen pred tujim uvozom – finančna podpora za prehod na alternativne sisteme in sprememba potrošniških navad zmanjšujejo tveganje preplavitve trga.
- Degradacija veterinarskega poklica s kvalificiranimi prijavitelji – novi institut deluje le skupaj z uradnimi veterinarji, njihovo delo dopolnjuje nadzor, ne pa nadomešča.
Zakaj je zakon družbeno pomemben
Zakon je rezultat prepričanja, da je dobrobit živali tudi odraz naše družbene zrelosti. Kot so večkrat poudarili poslanci Svobode, s tem zakonom postavljamo temelje bolj humane družbe, v kateri živali niso več obravnavane kot potrošno blago, ampak kot živa bitja s čustvi in potrebami.
Prinaša tudi dolgoročne koristi za zdravje ljudi: boljše higienske razmere v reji pomenijo manjšo nevarnost okužb, urejeno lastništvo mačk pa zmanjšuje tveganje širjenja bolezni. Poleg tega zakon krepi zaupanje potrošnikov, kar je ključno za slovensko kmetijstvo in prehransko industrijo.
Kastracija pujskov izključno z varnimi protibolečinskimi sredstvi
Novela zakona, ki je stopila v veljavo 20. avgusta letos, temelji na znanstvenih dokazih in etičnem načelu odgovornega kmetijstva: preprečevanje trpljenja živali je ključen del sodobne živinoreje. Tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je večkrat jasno poudarila, da pujski bolečino občutijo že v prvih dneh življenja, zato je kastracija brez lajšanja bolečin nezdružljiva z načeli dobrobiti živali.
Strokovni nadzor in financiranje
Kastracije bodo izvajale veterinarske organizacije, ki bodo lahko za ta namen sodelovale z ustrezno usposobljenimi veterinarskimi pomočniki. Usposabljanje bo potekalo na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, financiranje posegov pa bo najmanj dve leti zagotovljeno iz državnega proračuna. To pomeni, da nova ureditev ne bo finančno obremenila prašičerejcev in ne bo ogrozila sektorja.
Tudi rejne živali so čuteča bitja in si zaslužijo dostojno ravnanje
Varna anestezija
Predstavniki NSi in dela opozicije so v javnosti izpostavili pomisleke glede varnosti uporabe anestezije, pri čemer so se sklicevali na do 28- odstotno smrtnost pujskov. Gre za zavajajočo interpretacijo podatkov iz raziskave iz leta 1988, ki se nanaša na uporabo zastarele metode splošne injekcijske anestezije z zdraviloma ketamin in azaperon – metode, ki se v Evropi pri sesnih pujskih že dolgo ne uporablja.
V Sloveniji bosta vpeljani inhalacijska in lokalna anestezija, ki sta varni, klinično preverjeni in se že uveljavljeno uporabljata v številnih evropskih državah. Po podatkih veterinarske stroke je smrtnost pujskov pri teh metodah manjša od enega odstotka, kar potrjuje njuno zanesljivost.
Standardi za zaščito živali
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarja, da novela zakona ne uvaja dodatnih tveganj, temveč sledi sodobnim znanstvenim spoznanjem in evropskim standardom zaščite živali. Nova ureditev bo omogočila, da bo kastracija pujskov potekala humano, strokovno in pod enakimi pogoji, kot jih poznajo najrazvitejše evropske države.
Mateja Čalušić: »Z novelo Zakona o zaščiti živali Slovenija jasno sporoča: tudi rejne živali so čuteča bitja in si zaslužijo dostojno ravnanje.«
Za boljšo Slovenijo
Zakon o zaščiti živali je bil sprejet, ker kot družba ne moremo več zapirati oči pred trpljenjem živali in pred zastarelimi praksami. Ne drži, da bo zakon uničil kmetijstvo – nasprotno, postavlja ga v položaj, kjer bo lahko dolgoročno uspešno, konkurenčno in trajnostno.
Zakon ni proti kmetom – je za živali in za ljudi. Za boljšo Slovenijo.
Vlada, koalicija in številni strokovnjaki verjamemo, da smo s tem zakonom naredili pomemben korak naprej. Kot je v državnem zboru poudaril eden od poslancev Svobode: »Zakon ni proti kmetom – je za živali in za ljudi. Za boljšo Slovenijo.«
Zakon o zaščiti živali je več kot pravna ureditev – je družbeni preboj. Naša družba z njim potrjuje, da živali niso preprosto stvar, ampak čuteča bitja, do katerih imamo moralno dolžnost. Spodbuja pravno, moralno, ekološko in gospodarsko trajnost.
