V času, ko si vedno več ljudi v Sloveniji ne more privoščiti najema ali nakupa stanovanja, je vlada pod vodstvom Svobode naredila pomemben korak naprej. Začeli smo graditi sistemsko rešitev za javna stanovanja, ki bo dolgoročno prispevala k dostopnejšemu, pravičnejšemu in kakovostnejšemu bivanju za mlade, družine, zaposlene v ključnih poklicih in starejše.
Ključni premik je prineslo sprejetje dveh zakonov. Sprejeta sta bila novela Stanovanjskega zakona in zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. S tem smo vzpostavili sistem, v katerem je jasno določeno, da bo država v naslednjih desetih letih vsako leto namenila 100 milijonov evrov za gradnjo javnih najemnih stanovanj.
Od tega bo 75 milijonov evrov letno namenjenih republiškemu stanovanjskemu skladu za lastno gradnjo ter za sofinanciranje občinskih projektov. Dodatnih 25 milijonov evrov bo prek SID banke namenjenih znižanju obrestnih mer posojil za lokalne sklade in neprofitne organizacije.
S tem stabilnim finančnim virom bomo do leta 2035 zgradili približno 20.000 novih javnih najemnih stanovanj. Prvič v zgodovini Slovenije imamo zagotovljen in predvidljiv vir financiranja, ki omogoča dolgoročno načrtovanje in učinkovito izvajanje stanovanjske politike.
Kot je ob tem poudaril predsednik vlade in Svobode dr. Robert Golob: »V politiki se pogosto govori o prioritetah, samo denarja se nikoli ne najde. Mi smo ga našli – ne samo za en mandat, ampak tudi za naslednjih deset let. Zagotovili smo sredstva v višini do ene milijarde evrov, vsako leto do 100 milijonov.«
V politiki se pogosto govori o prioritetah, samo denarja se nikoli ne najde. Mi smo ga našli – ne samo za en mandat, ampak tudi za naslednjih deset let. Zagotovili smo sredstva v višini do ene milijarde evrov, vsako leto do 100 milijonov.
Napredek se kaže tudi na področju zakonodaje. Nova ureditev občinam in stanovanjskim skladom daje več avtonomije ter večjo fleksibilnost pri dodeljevanju javnih najemnih stanovanj. Med pomembnimi novostmi je prednostna obravnava mladih, mladih družin ter zaposlenih v ključnih poklicih, kot so učitelji in medicinske sestre.
Država prevzema tudi subsidiarno vlogo pri subvencioniranju neprofitne najemnine. Občinski proračuni bodo zato manj obremenjeni, kar odpira več prostora za nova vlaganja v gradnjo stanovanj.
Razlika v primerjavi s preteklostjo je velika. V obdobju med letoma 2010 in 2022 je bilo za gradnjo javnih najemnih stanovanj namenjenih približno 14 milijonov evrov. Sedanja vlada je za ta namen zagotovila 1 milijardo 250 milijonov evrov. To jasno kaže, da se danes stanovanjska politika tudi uresničuje v praksi.
Stanovanjska politika v Sloveniji predolgo ni bila med prednostnimi nalogami države. Danes se soočamo z eno največjih stanovanjskih kriz. Mladi pogosto ostajajo pri starših, cene stanovanj in najemnin rastejo, ponudba javnih najemnih stanovanj ostaja premajhna.
Zato smo kot vlada in koalicija na čelu s Svobodo jasno povedali, da stanovanje ni zgolj investicija na trgu. Stanovanje je dom in osnovna pravica.
Gradnja javnih najemnih stanovanj zahteva čas. Potrebni so prostorski postopki, usklajevanje projektov, financiranje, gradnja in dodeljevanje stanovanj. Prvi koraki so narejeni. Pravi učinki bodo vidni v prihodnjih letih.
Na tej poti smo naredili prelomni korak. Po letih zanemarjanja smo začeli graditi temelje za dostopno in pravično bivanje. Pred nami je velik izziv. Pred nami je tudi priložnost, da Slovenija postane država, v kateri si lahko vsakdo zagotovi dostojno stanovanje ne glede na družinsko ozadje ali poklic.
Stanovanjski projekti po Sloveniji
Eden ključnih ciljev stanovanjske politike v tem mandatu je povečati število dostopnih stanovanj po vsej Sloveniji. Projekti gradnje in prenove javnih najemnih stanovanj potekajo v številnih občinah, pri čemer sodelujejo država, stanovanjski skladi in lokalne skupnosti. Cilj je postopno povečati fond javnih najemnih stanovanj ter zagotoviti več možnosti za mlade, družine in druge skupine prebivalcev, ki težje pridejo do stanovanja na trgu.
Največ projektov poteka v Ljubljani, kjer je trenutno v različnih fazah 1.571 stanovanj. Med pomembnejšimi projekti je tudi nova stanovanjska soseska Zvezna ulica, ki jo bodo danes odprli ob prisotnosti predsednika vlade dr. Roberta Goloba.
Sosesko bodo sestavljali štirje stanovanjski stolpiči s skupno 87 stanovanji, od katerih bo 12 prilagojenih za gibalno ovirane osebe. Projekt vključuje tudi celovito ureditev okolice – v notranjosti stavbnega kareja bodo uredili javni park, otroško igrišče in rekreacijske površine, namenjene stanovalcem in širši skupnosti.
Z izgradnjo te soseske bo Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana fond mestnih najemnih stanovanj povečal na 4.747 enot.
Stanovanjski projekti potekajo tudi drugod po državi. Med številnimi primeri so projekti v Mariboru, kjer je predvidenih 839 stanovanj, v Kopru 212, v Lendavi 80, v Novem mestu 169, na Jesenicah 46, v Novi Gorici 111, v Celju 138 in v Lukovici 82 stanovanj. Gre le za nekaj primerov projektov, ki potekajo po različnih regijah Slovenije.
V Mariboru, kjer je predvidenih 839 stanovanj, v Kopru 212, v Lendavi 80, v Novem mestu 169, na Jesenicah 46, v Novi Gorici 111, v Celju 138 in v Lukovici 82 stanovanj.
Takšna razpršena gradnja po različnih regijah je pomembna za uravnotežen razvoj države. Namen projektov je zagotoviti, da dostopna stanovanja ne nastajajo le v največjih mestih, temveč tudi v drugih lokalnih okoljih, kjer je povpraševanje prav tako veliko.
Stanovanjski strokovnjaki poudarjajo, da Slovenija že več desetletij ni gradila večjega števila javnih najemnih stanovanj, zato je povečanje investicij v ta sektor pomemben korak pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Gradnja novih stanovanj namreč ne pomeni le novih domov za posameznike in družine, temveč tudi pomemben razvojni impulz za lokalna okolja.
S projekti, ki potekajo po vsej državi, se postopno povečuje fond javnih najemnih stanovanj in ustvarjajo pogoji, da bo dostop do stanovanja v prihodnje lažji za širši krog prebivalcev. Stanovanjska politika tako postaja ena ključnih razvojnih tem sodobne Slovenije.
Prihodnost stanovanjske politike
Gradnja javnih najemnih stanovanj je v zadnjih letih postala ena ključnih razvojnih nalog države. Projekti po vsej Sloveniji kažejo na prizadevanja, da bi povečali fond dostopnih stanovanj ter olajšali pot do doma mladim, družinam in drugim prebivalcem.
Vprašanje, ali se bo takšna stanovanjska politika nadaljevala tudi v prihodnje, pa bo kmalu v rokah volivk in volivcev. 22. marca bodo potekale volitve, na katerih se bo odločalo tudi o smeri razvoja stanovanjske politike.
Takrat bomo odločali, ali se bo gradnja javnih najemnih stanovanj in politika večje dostopnosti bivanja nadaljevala tudi v prihodnjih letih.
