Državni zbor je včeraj sprejel več izjemno pomembnih zakonskih predlogov.
Sprejeta je pokojninska reforma. Pomembne in nadvse dobrodošle spremembe za uslužbence Slovenske policije prinaša novi Zakon o organiziranosti in delu v policiji. Noveli Zakona o urejanju prostora ter Gradbenega zakona pa med drugim občinam in državi omogočata hitrejše spreminjanje prostorskih načrtov ter pospešitev postopkov izdaje gradbenih dovoljenj. Zeleno luč za nadaljnjo obravnavo je dobila še novela zakona o vrtcih.
Pokojninska reforma – za pravičnejše in dostojnejše pokojnine
Sprejeta pokojninska reforma predstavlja eno najpomembnejših zakonodajnih sprememb tega mandata, prinaša pa več varnosti, pravičnosti in dostojanstva za vse upokojenke in upokojence.
Z reformo se uvaja obvezen zimski dodatek za vse upokojence. Ta dodatni letni dohodek bo postal stalnica in bo vsem upokojenkam in upokojencem prinesel več finančne varnosti ter brezskrbnejše praznike. Prvič bo izplačan že letos novembra. Dodatek se bo do leta 2030 postopoma zvišal na 250 evrov z začetnih 150 evrov, nato pa se bo vsako leto usklajeval z inflacijo.
Višje pokojnine za ranljive skupine: Reforma izboljšuje položaj tistih, ki so najbolj potrebni podpore – invalidov, vdov in družin, saj se njihove pokojnine občutno zvišujejo in postajajo pravičnejše.
»Pomembno je, da pokojninska doba ostaja 40 let. Kljub ostalim dejavnikom, kot je kasnejši vstop na trg dela in podobno, obstaja pri nas še vedno visok delež fizično zahtevnih poklicev in želja, da se po 40 letih le omogoči uživanje pokoja. Nam se je zdelo to kot ena pravična meja. Vemo, da so nekatere druge države, posebej v zahodni Evropi, ki se soočajo s podobnimi demografskimi izzivi kot mi, to mejo premaknile precej navzgor. Poleg tega je zelo pomemben ukrep za izboljšanje blaginje bodočih upokojencev ta, da se zvišuje odmerni odstotek na 70 % odstotkov z letom 2035,« je v razpravi o pokojninski reformi poudaril poslanec Svobode mag. Dean Premik.
Poleg tega je zelo pomemben ukrep za izboljšanje blaginje bodočih upokojencev ta, da se zvišuje odmerni odstotek na 70 % odstotkov z letom 2035.
»Dogovor in konsenz glede sprejetih ukrepov je bil širok, dosežen na Ekonomsko-socialnem svetu, poleg tega še z Zvezo društev upokojencev Slovenije. Dolgo je trajalo, da smo prišli do tega konsenza. In moram pohvaliti prizadevanja ministrstva in vseh v sistemu, da so uspeli doseči ta dogovor,« pa je povedal poslanec Darko Krajnc.
Gre torej za celovit, s socialnimi partnerji dobro usklajen odgovor na izzive staranja prebivalstva in na dolgoletne zahteve po pravičnejšem pokojninskem sistemu.
Policisti in policistke si zaslužijo našo podporo
Novi Zakon o organiziranosti in delu v policiji, ki so ga včeraj dokončno sprejeli poslanci in poslanke, prinaša številne izboljšave za policiste in policistke – tako za tiste, ki se za delo v policiji šele usposabljajo, kot tiste, ki so svojo poklicno pot že zaključili.
Med drugim se prvič v zgodovini uvajajo štipendije za bodoče policiste ter zvišujejo plače mladih policistov. Oboje pomeni, da bo ta poklic bolj privlačen za mlade, Slovenska policija pa bo v prihodnje zato kadrovsko okrepljena.
Psihološka pomoč se prvič sistematično širi na pomožne policiste, upokojene uslužbence in njihove družinske člane: »To je jasen signal: poklic policista pušča posledice tudi po koncu službe in država jim mora stati ob strani,« je glede tega poudaril poslanec Svobode Branko Zlobko. Zakon tako krepi tudi socialno varnost družin policistov, ki izgubijo življenje pri opravljanju nevarnih nalog doma ali v tujini.
To je jasen signal: poklic policista pušča posledice tudi po koncu službe in država jim mora stati ob strani.
Za večjo strokovnost in varnost državljanov bodo policisti morali redno opravljati obdobna preverjanja strokovnega in psihofizičnega znanja.
»Pravnomočno obsojeni na več kot šest mesecev zapora ne morejo biti policisti. Policija je institucija zaupanja in zaupanje se s to določbo krepi. Edino pravilno je, da nekdo, ki je pravnomočno obsojen pač ne more biti zgled in ne more delati v policiji,« pa je še enega od pomembnih ukrepov iz zakona izpostavila poslanka Svobode Sandra Grazinkovski.
Posodabljamo zakonodajo o urejanju prostora in gradbeno zakonodajo
Na seji so poslanci in poslanke potrdili tudi novelo Zakona o urejanju prostora ter novelo Gradbenega zakona.
»Ena izmed težav, ki se že dolgo pojavlja, je razlika v hitrosti med pripravami in sprejemanjem prostorskih načrtov tako na lokalni, občinski ravni kot na državni ravni. Cilj ukrepov je bolj uravnotežiti časovnico priprave prostorskih načrtov z njihovim sprejemanjem, torej da priprava občinskega prostorskega načrta ne traja več kot eno in priprava državnega ne več kot dve leti. Ukrepi gredo tako v smeri, da se državne nosilce urejanja prostora pri lokalnih prostorskih politikah razbremeni zadev, kjer njihovo mnenje ni potrebno, ter v smeri hitrejših postopkov na lokalni ravni, saj se roki za izdajo mnenj pri prostorskem načrtovanju časovno omejijo na 30 dni,« je glavni cilj novele Zakona o urejanju prostora pojasnil poslanec Svobode Miha Lamut.
Cilj ukrepov je bolj uravnotežiti časovnico priprave prostorskih načrtov z njihovim sprejemanjem, torej da priprava občinskega prostorskega načrta ne traja več kot eno in priprava državnega ne več kot dve leti.
Ena glavnih novosti novele zakona je torej ta, da bodo občine in država lahko svoje prostorske načrte spreminjale bistveno hitreje – v enem do dveh letih, medtem ko sedanja ureditev tega ne omogoča.
Pomembna sprememba je tudi jasna časovnica za izdajo mnenj pristojnih organov, ki sodelujejo pri urejanju prostora. Ti bodo morali mnenje podati v 30 dneh, lahko pa se mu tudi odpovejo, kar pomeni, da s tem soglašajo z načrtovano rešitvijo brez dodatnih pogojev.
Novela Gradbenega zakona po drugi strani predvideva pospešitev postopkov izdaje gradbenih dovoljenj in mnenj o skladnosti dokumentacije. Rešitve obeh zakonov se med seboj lepo povezujejo, je pojasnil minister za naravne vire in prostor Jože Novak: »Kaj pa smo v tej noveli lahko naredili? Glejte, najprej smo vnesli ukrepe, da se gradbeno dovoljenje lahko izda v 60 dneh. Dosedanji zakon tega ni omogočal, ker je ta postopek trajal dokler mnenjedajalec ni dal soglasja, dal mnenja. Pač se je čakalo in čakalo. Mi zdaj zahtevamo, da se mnenje izda v 30 dneh in si lahko upravna enota samo 15 dni dodatnega časa vzame,« je pojasnil minister.
Glejte, najprej smo vnesli ukrepe, da se gradbeno dovoljenje lahko izda v 60 dneh.
Novela prinaša tudi novosti glede dokazovanja gradbenega in uporabnega dovoljenja za objekte, zgrajene pred letom 1995. Glede tega v Svobodi poudarjamo, da novela ne prinaša amnestije in ne dovoljuje nedovoljene gradnje, temveč ureja pravni status objektov, za katere država zaradi prenosa pristojnosti pred letom 1995 nima popolnih evidenc. Varnost in skladnost z zakonodajo ostajata temeljni zahtevi, saj se domneva dovoljenja ne prizna objektom z izrečenimi inšpekcijskimi ukrepi, obvezna pa je tudi strokovna dokumentacija. Po našem mnenju, zakon prinaša večjo pravno varnost in preglednost, ne pa nekritičnega podeljevanja dovoljenj.
Pomembne novosti za vrtce
Poslanci in poslanke so opravili še drugo obravnavo novele Zakona o vrtcih. Ta med drugim veliko pozornosti namenja vključevanju romskih otrok v vrtec, ohranja fleksibilni normativ in krepi mrežo javnih vrtcev
Novela vzpostavlja sistem za pravočasno brezplačno vključitev otrok iz ranljivih skupin oziroma s posebnimi vzgojno izobraževalnimi potrebami v predšolsko vzgojo, pri čemer je kot skrajni ukrep predvidena tudi njihova vključitev na podlagi mnenja Centra za socialno delo in v krajši program v trajanju 240 ur letno.
V ospredju novele je reševanje romske problematike. Novela opredeli nove pristojnosti občin, na področju katerih se nahaja evidentirano romsko naselje. Omogoči jim, da spremljajo in spodbujajo vključevanje otrok iz romskih naselij v vrtec.
Zakon natančneje določa tudi koncesijo na področju predšolske vzgoje.
Predlog novele zakona spreminja sedanjo določbo 34. člena, in sicer tako, da predvideva še nadaljnje 85 % financiranje s strani občin in države za obstoječe vrtce do leta 2030. Od 1. septembra 2030 pa le, če bodo ti imeli priznano javno veljavnost lastnega programa.
Novonastalim vrtcem pa bo po začetku veljavnosti tega zakona občina lahko zavrnila financiranje, če bo na podlagi demografskih podatkov ugotovila, da bo imela dovolj prostih mest v javnih vrtcih.
Spomnimo, da je bila do sedaj ureditev takšna, da je bila občina prisiljena financirati zasebne vrtce v višini 85 % ne glede na to, ali obstajajo potrebe ali ne in ne glede na to, da zasebniki moda izvajajo enak program kot javni vrtci.
»Rešitve, ki jih prinaša novela Zakona o vrtcih in s katerimi se spreminja in dopolnjuje ureditev področja predšolske vzgoje, bodo omogočile kakovostno in sistemsko urejeno izvajanje javne službe ter prinesle nove možnosti za popestritev in povečano raznolikost ponudbe programov za predšolske otroke v slovenskih vrtcih,« je glede novele povedal minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj.
Rešitve, ki jih prinaša novela Zakona o vrtcih in s katerimi se spreminja in dopolnjuje ureditev področja predšolske vzgoje, bodo omogočile kakovostno in sistemsko urejeno izvajanje javne službe ter prinesle nove možnosti za popestritev in povečano raznolikost ponudbe programov za predšolske otroke v slovenskih vrtcih.
