Poslanke in poslanci so na današnji seji državnega zbora sprejeli Zakon o medijih ter opravili prvo obravnavo dveh pomembnih zakonov s področja kmetijstva.
Prva temeljita sprememba medijske zakonodaje v zadnjih 20 letih
Zakon o medijih predstavlja prvo celovito prenova ključnega medijskega zakona po več kot dvajsetih letih, glavni namen novega zakona pa je zagotoviti pravico prebivalk in prebivalcev Slovenije do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju.
Do sedaj veljavna zakonodaja je bila zastarela, pomanjkljiva, sistemskih ukrepov, s katerimi bi lahko zagotavljali ustrezno medijsko pluralnost in pravico javnosti do celovite obveščenosti, praktično ni bilo. Zakonodaja tudi ni sledila novejšim trendom na področju medijev, sami mediji, soočeni s tehnološkimi spremembami, počasnim prilagajanjem novim navadam občinstva, političnimi pritiski, konkurenco nereguliranih digitalnih platform ter slabšanjem delovnih pogojev za novinarje, pa so se ravno tako znašli v finančni krizi in izgubili zaupanje javnosti.
Zakon o medijih, sprejet na današnji seji, temelji na treh glavnih vsebinskih sklopih, ki drug drugega smiselno dopolnjujejo. Njegov namen je tudi v novem medijskem okolju varovati svobodo izražanja, zagotoviti celovito obveščenost državljank in državljanov ter spodbujati raznolikost medijskih glasov (pluralnost medijev). Odgovarja na nekatere ključne izzive, s katerimi se soočamo v sodobnem medijskem okolju:
- Predlog novega zakona zajema tudi nove digitalne medije in druge nove oblike medijske dejavnosti (družbenih medijev, podkastov, blogov in vlogov, spletnih vplivnežev, umetne inteligence …),
- usklajen je z Evropskim aktom o svobodi medijev in Aktom o umetni inteligenci,
- uvaja prenovljen razvid medijev, ki bistveno povečuje preglednost medijske krajine, predvsem lastništva in financiranja medijev,
- na novo opredeljuje in predpisuje preglednejše državno oglaševanje,
- uvaja nove postopke za ugotavljanje in omejevanje koncentracije v medijih,
- omogoča pripravo sodobnih shem državnih pomoči za medijsko dejavnost v javnem interesu,
- omogoča učinkovitejše zamejevanje širjenja sovražnega govora,
- zahteva obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih in prepoveduje objavljanje globokih ponaredkov v splošno-informativnih vsebinah,
- uvaja obvezni delež slovenske glasbe (skladb, ki so izvajane v slovenskem jeziku ali producirane ali izdane v Republiki Sloveniji),
- spletni vplivneži so zavezani določbam za varovanje otrok, oglaševanje in zamejevanje širjenja sovražnega govora.
Kmetijstvo, ki bo trajnostno in odporno na klimatske spremembe
Prvo obravnavo sta danes v Državnem zboru prestala dva vladna zakona s področja kmetijstva: Zakon o kmetijstvu ter novela Zakona o kmetijskih zemljiščih.
Zakon o kmetijstvu prvič opredeljuje trajnostno kmetijstvo, ki združuje gospodarski, okoljski in družbeni vidik razvoja podeželja. Prav tako uvaja akcijske načrte za mlade kmete, ekološko pridelavo in območja z omejenimi dejavniki, izboljšuje kategorizacijo kmetijskih gospodarstev ter krepi sistem znanja in inovacij na področju kmetijstva.
S predvidenimi digitalnimi rešitvami želimo v Svobodi in na ministrstvu za kmetijstvo zmanjšati administrativna bremena za kmete, hkrati pa se uvajajo pravne podlage za učinkovitejše spremljanje podnebnih sprememb, stanja tal in rabe energije.
Novela zakona o kmetijskih zemljiščih pa prinaša jasnejša pravila pri določanju trajno varovanih kmetijskih zemljišč, pri čemer je glavno vodilo krepitev varovanja najboljših obdelovalnih površin za prihodnje rodove. Hkrati se tudi višajo odškodnine ob spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč, kar bo še dodatna varovalka pri ohranjanju najboljših tal za pridelavo hrane.
Pomemben del zakonske materije je tudi ureditev področja agrofotovoltaike, torej hkratne pridelave hrane in sončne energije, ki se prav s tem zakonom torej prvič umešča v okvir kmetijskega zakona. Poleg tega se poenostavlja gradnja namakalnih sistemov in rastlinjakov, kar je ključno za večjo odpornost na podnebne spremembe. Prav to bo namreč eden glavnih izzivov prihodnjih generacij kmetov.
