V torek, 10. junija, bo v Ženevi uradna slovesnost ob sprejemu Slovenije kot polnopravne članice v Cernu. Slovenija bo tako postala 25. polnopravna članica CERN-a, ene najuglednejših znanstvenoraziskovalnih organizacij na svetu. Naše znanstvenice in znanstveniki bodo lahko polnopravno sodelovali v najnaprednejših raziskavah človeštva, podjetja pa se bodo lahko vključila v dobavne verige in razvojne projekte na najvišji ravni.
Kaj je CERN?
CERN je evropska organizacija za jedrske raziskave in je največji laboratorij za fiziko delcev. Glavni cilj organizacije je izgradnja pospeševalnikov delcev za raziskave na področju fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik je kompleks pospeševalnika električno nabitih osnovnih delcev, namenjen za trkanje nasprotnih tokov (žarkov) protonov z zelo veliko kinetično energijo. Glavni cilj je raziskovanje veljavnosti in omejitev standardnega modela, trenutno veljavne teoretične slike v fiziki osnovnih delcev.
Veliki hadronski trkalnik je zgradila Evropska organizacija za jedrske raziskave in leži ob francosko-švicarski meji pri Ženevi. Projekt vzdržuje in pripravlja več kot osem tisoč fizikov iz več kot petinosemdeset držav ter nekaj sto univerz in laboratorijev.
Nova doba znanosti in visokega šolstva
Po 30 letih je Slovenija naredila odločen korak naprej: pripravljen je povsem nov predlog Zakona o visokem šolstvu, ki predvideva znaten dvig financiranja visokega šolstva – vse do 1,5 % BDP. To pomeni stabilnejše pogoje, dolgoročnejše načrtovanje in večjo avtonomijo visokošolskih zavodov. Prihodnost slovenskega znanja se začenja danes. Slovenija stopa samozavestno v prihodnost. Z več vlaganji, pametnejšimi rešitvami in sistemskimi ukrepi odpiramo novo poglavje za visoko šolstvo, znanost in inovacije. To je naložba v znanje. In znanje je moč, ki spreminja svet.
Rekordna sredstva za znanost, raziskave in inovacije
Slovenska znanstvenoraziskovalna dejavnost beleži izjemen napredek. Pred nastopom te vlade je bilo zanjo namenjenih 354 milijonov evrov. Letos imamo na voljo že 674 milijonov, prihodnje leto pa prek 700 milijonov evrov. To ni naključje – to je jasna zaveza prihodnosti, zapisana tudi v novelo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki zagotavlja stalni dvig sredstev na vsaj 1,25 % BDP.
