Praznični čas pred novim letom v Svobodi izkoristimo za to, da se ozremo nazaj in spomnimo vseh pozitivnih sprememb, ki smo jih za državljanke in državljane naredili v preteklih dvanajstih mesecih.
Na naše delo v letu 2025 smo lahko še posebej ponosni: storili smo več zgodovinskih korakov na področju zdravstva, pokojninskega sistema, uveljavili so se nekateri ključni ukrepi dolgotrajne oskrbe, korenito smo posegli tudi na področja izobraževanja, stanovanjske politike, pravosodja in varnosti.
Sadovi našega dela so vidni že na praktično vseh področjih, tudi infrastrukturnem. Toliko, kot se v naši državi gradi danes, se ni še nikoli, pa smo v Svobodi s preobrazbo Slovenije v zeleno, razvito in moderno državo v enem samem mandatu lahko komajda začeli.
In četudi nas le še nekaj mesecev loči od parlamentarnih volitev, nas v Svobodi niti to ni odvrnilo od doslednega uresničevanja našega programa in spreminjanja Slovenije na bolje. Nasprotno – volivke in volivci so nam zaupali štiriletni mandat in od nas pričakujejo štiri leta dela.
Prepričani smo, da so najboljša popotnica za volitve vse uresničene obljube volivkam in volivcem ter številne zaključene reforme, ki se jih vlade pred našo niso upale niti lotiti. Poglejmo, katere izmed njih nam je uspelo udejanjiti letos.
Za mlade, ker so naša prihodnost
Svoboda že od svojega nastanka polaga upanje in zaupanje v mlade. Zavedamo se, da se vsak evro, ki je vložen v lažje in boljše življenje mladih, Sloveniji najmanj dvakratno povrne.
Zato smo se že začetek mandata odločili veliko pozornosti in sredstev nameniti stanovanjski problematiki, ki je v preteklosti bila izrazito zapostavljena, predstavlja pa enega glavnih izzivov za mlade, ki se želijo osamosvojiti in si ustvariti lasten dom. Zagnali smo največji investicijski val v javno stanovanjsko gradnjo v zgodovini samostojne Slovenije. Prav letos sta bila sprejeta ključna zakona, ki to omogočata.
Dovolj je bilo nepredvidljivega, nestabilnega, predvsem pa prenizkega financiranja gradnje stanovanj. Vlada dr. Roberta Goloba je kot prva zagotovila sistemski vir sredstev, in sicer 100 milijonov letno v naslednjih 10 letih, skupaj torej kar milijardo evrov za nova stanovanja.
Letos smo zagotovili tudi dodatnih 48,4 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev, ki bodo od prihodnjega leta dalje namenjena zagotavljanju in obnovi javnih najemnih stanovanj ter krepitvi dostopnosti stanovanj po vsej državi. Investicije v stanovanja dodatno dopolnjuje novela zakona o gostinstvu, ki po več letih neurejenosti končno prinaša red na enem najbolj občutljivih področij – kratkoročnem oddajanju stanovanj v turistične namene.
Dodaten pritisk na nepremičninski trg ustvarja tudi pomanjkanje študentskih postelj. To ni dobro za nikogar, posebej pa ne za študente, ki so pogosto primorani najemati predraga stanovanja na privatnem trgu.
Zato smo letos naredili pomemben premik k bolj dostopnemu, varnemu in kakovostnemu študentskemu bivanju. Načrtujemo in izvajamo gradnjo novih študentskih postelj po vsej državi:
- približno 380 novih ležišč na Roški cesti,
- dodatnih 700 postelj v študentskem kompleksu na Bežigradu,
- 200 postelj v Baragovem semenišču, ki prehaja v javno last,
- 120 novih ležišč na Primorskem v obnovljenem objektu Barka 2.
S tem ustvarjamo največjo širitev kapacitet v zadnjem desetletju. Hkrati prenavljamo obstoječe domove in izboljšujemo pogoje za tiste, ki bivajo pri zasebnikih. Subvencija za zasebno nastanitev je z novim študijskim letom znašala približno 100 evrov, kar je velik korak naprej od dosedanjih 32 evrov.
Sprejet je bil nov zakon o visokem šolstvu, katerega ključna novost je višje financiranje – sredstva za visokošolsko dejavnost se bodo postopoma dvignila na 1,5 % BDP. Enako smo storili s financiranjem vzgoje in izobraževanja, kjer se bodo sredstva v skladu z letos sprejetim zakonom od leta 2027 naprej vsako leto povečevala, dokler ne dosežemo 0,5 % BDP.
Zagotovili smo rekordna sredstva za znanost in razvoj. Delež sredstev za znanost smo dvignili na 1,25 % BDP, s čimer se Slovenija približuje najbolj razvitim evropskim državam.
Naj spomnimo, da smo v našem mandatu sredstva za raziskave in razvoj podvojili. Letos sprejeti proračun za 2026 namenja dvakrat toliko sredstev za ta namen kot proračun leta 2022. Posebej omembe vreden preboj smo dosegli, ko smo uspešno pridobili sredstva za vzpostavitev novega superračunalnika in tovarne umetne inteligence, kar nas postavlja ob bok najnaprednejšim evropskim državam na področju visokozmogljivega računalništva. Tako je naša vlada postala prva v zgodovini, ki je korenito reformirala celotno verigo znanja. Ta se začne v vrtcu in konča v gospodarstvu, z dobro plačanimi delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo.
V veljavi je tudi pomembna sprememba za maturante – po novem lahko dijaki, ki so zaključili četrti letnik srednje šole, koristijo subvencionirano vozovnico do konca septembra, ne več le do konca avgusta. Nedavno sprejeti Zakon za urejanje položaja študentov pa je prinesel še dvig minimalne študentske urne postavke, višjo subvencijo za študentsko prehrano ter možnost koriščenja subvencij do polnoči in na vsak koledarski dan, omogočil je prejemanje štipendije tudi v absolventskem letu na prvi in drugi stopnji študija in podaljšal rok za zaključek študija brez vračila štipendije – do 31. oktobra namesto do 30. Septembra
S spremembo Zakona o socialnem varstvu smo za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami prvič v zgodovini omogočili pomoč na domu.
Za vse zaposlene, ker cenimo njihovo delo
V Svobodi cenimo trud in delo zaposlenih. Plačna reforma v javnem sektorju, sprejeta lani, se je z letošnjim letom začela izvajati. Gre za enega največjih reformnih projektov te vlade, s katerim urejamo področje plač za približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju, odpravljamo plačne razrede pod minimalno plačo in vzpostavljamo bolj pravična razmerja med poklicnimi skupinami. V 2025 so bili zaposleni v javnem sektorju deležni dveh povišanj plač, najprej z januarsko, nato pa še z oktobrsko plačo. Ravno tako se bo prvič do sedaj višina plačnih razredov usklajevala z inflacijo (v višini najmanj 80 %, sicer od leta 2028 dalje, prej pa samo, če bo inflacija previsoka).
Izplačilo zimskega regresa oziroma božičnice vsem zaposlenim je postalo obveza. Izplačilo je tudi neobdavčeno in brez prispevkov. Prvič so božičnico prejeli tudi v javnem sektorju: v šolah, zdravstvu, policiji, gasilstvu in drugih službah javnega sektorja, ki skrbijo, da država deluje.
Sprejeli smo določilo, da se bodo olajšave in dohodninska lestvica za leto 2026 uskladile v višini 75 % rasti povprečne plače, kar pomeni manjšo davčno obremenitev in višje neto plače za vse zaposlene. Posameznikom bo zaradi tega prihodnje leto ostalo več: približno 220 evrov pri minimalni plači, 130 evrov pri povprečni plači in 250 evrov pri plači v višini dveh povprečnih plač. Dogovor bo skupaj prinesel okoli 150 milijonov evrov davčnih razbremenitev, kar ljudem omogoča več denarja za vsakdanje stroške, varčevanje in krepitev finančne varnosti.
Brezposelnost ohranjamo na rekordni nizki ravni – konec junija letos je bilo v Sloveniji registriranih 42.398 brezposelnih, kar je najmanj v zgodovini samostojne Slovenije. Prav tako je ta vlada tista, ki je v Slovenijo pripeljala največje investicije v zgodovini.
V letu 2025 smo namenili 675,4 milijonov evrov sredstev za razvoj gospodarstva, turizma in športa. Od tega je nepovratnih sredstev v višini 361,0 milijonov evrov, 227,9 milijonov je bilo povratnih sredstev. Kombinirana podpora nepovratnih in povratnih sredstev znaša 86,5 milijonov evrov.
Velik korak za zaposlene predstavlja zakon o lastniški zadrugi delavcev, ki predstavlja zakonodajni okvir za vzpostavitev dolgoročno vzdržnega in širokega modela solastništva zaposlenih. Gre za zakon, ki gradi na zaupanju med zaposlenimi in podjetji ter ustvarja pogoje, da bodo podjetja stabilna, ljudje pa bolj vključeni in motivirani za delo. Enako je z zakonom o udeležbi delavcev pri dobičku, ki ga je decembra sprejela vlada. Ta omogoča, da podjetja do 10 % svojega dobička razdelijo med zaposlene, kar je ključni korak k večji motivaciji in pravičnejšemu nagrajevanju zaposlenih.
Za starejše zaposlene pa je predvsem pomemben letos uveljavljen zakon o urejanju trga dela. Starejšim zaposlenim pred upokojitvijo s 1. 1. 2026 omogoča, da sklenejo dogovor o krajšem delovnem času. Tak dogovor pomeni 80 % delovnega časa, 90 % dosedanje plače ter 100 % plačanih prispevkov. Razliko krije država.
Sprejeli smozakon, ki uvaja individualne naložbene račune. To so novi osebni investicijski računi, prek katerih bodo lahko ljudje dolgoročno vlagali v delnice, obveznice, ETF-je in druge finančne instrumente ter tako postopoma gradili in povečevali svoje premoženje. Gre za preprost in pregleden način, da posameznik na davčno ugoden način sam poskrbi za svojo finančno prihodnost, si ustvari dodatne prihranke in sčasoma doseže večjo osebno varnost.
Za starejše, ker si zaslužijo našo skrb in podporo
Slovenija je po mednarodnih primerjavah ena najboljših držav za upokojence na svetu. Tudi zahvaljujoč vladi dr. Roberta Goloba, ki je z vrsto sistemskih in konkretnih ukrepov bistveno izboljšala gmotni in socialni položaj starejših.
Uveljavljena je pokojninska reforma. Prinaša dostojnejše in pravičnejše pokojnine za tiste, ki se bodo upokojevali v prihodnjih letih in desetletjih, kar pa nikakor ne pomeni, de ne izboljšujemo tudi položaja sedanjih upokojencev:
- Zimski dodatek za upokojence prvič postaja zakonska obveza in ne zgolj vsakokratna odločitev vlade. Prvič je bil izplačan že letos, in sicer v višini 150 evrov.
- Najnižje invalidske pokojnine se višajo z 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove na 50 odstotkov. To pomeni mesečno 120 evrov več za približno 9.000 invalidskih upokojencev, oziroma 1.440 evrov več na leto.
- Pomembno se zvišujejo vdovske in družinske pokojnine ter pokojnine kmetov, ki so upokojeni za ožji obseg pravic.
Prav tako so bile letos uveljavljene nekatere najopaznejše izboljšave za starejše in njihove bližnje, ki so del dolgotrajne oskrbe. Decembrske položnice za domove za starejše, ki jih bodo oskrbovanci plačevali januarja, bodo nižje za 200 do 800 evrov na mesec. To prinaša izjemno olajšanje za starejše in njihove bližnje.
Sočasno z oskrbo v instituciji se je začela izvajati tudi pravica do denarnega prejemka. Višina prejemka je odvisna od priznane kategorije dolgotrajne oskrbe: od 89 evrov v najnižji kategoriji ter do 491 evrov v najvišji kategoriji. Denarni prejemek prinaša tudi pravice do storitev za ohranjanje samostojnosti ter do sofinanciranja e-oskrbe.
Z uvedbo vseh pravic iz Zakona o dolgotrajni oskrbi je tako postavljen celovit in sodoben sistem, ki prvič povezuje dostopnost, solidarnost in dolgoročno stabilnost skrbi za starejše v Sloveniji.
Za zdravje, ki je naše največje bogastvo
Svoboda je letos uresničila eno svojih glavnih obljub volivkam in volivcem – regulacijo javnega in zasebnega zdravstva. Dovolj je škodljivih praks, ki izčrpavajo javno zdravstvo in ga vodijo po poti privatizacije. Zdravstvo mora biti enako dostopno vsem!
Rezultati so tu, od groženj in katastrofičnih napovedi zagovornikov privatizacije ter nekaterih zdravniških organizacij pa se ni uresničilo praktično nič.
Kadrovska slika v javnem zdravstvu se izboljšuje. Število zaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih se je od oktobra 2023 v letu in pol povečalo za 296. Iz podatkov Zdravniške zbornice Slovenije tudi izhaja, da je v Sloveniji danes 1500 aktivnih zdravnikov družinske medicine in splošne medicine – za primerjavo, v letu 2020 jih je bilo 1349.
Število nedopustno čakajočih pada. Ukrep boljšega financiranja prvih pregledov je ustavil trend rasti nedopustno čakajočih, v ključnih specialističnih dejavnostih pa celo zmanjšal njihovo število. Največji napredek je viden na področju kardiologije, kjer se je število nedopustno čakajočih zmanjšalo za več kot 1600 oseb, število nedopustno čakajočih pa se je zmanjšalo tudi na urologiji, ortopediji, infektologiji, diabetologiji in psihiatriji.
Investicije v javno zdravstvo so višje kot v celotnem desetletju pred tem. Trenutno poteka več kot 60 investicijskih projektov v skupni vrednosti, ki presega 800 milijonov evrov.
Skrbimo za duševno zdravje. Sprejet je Zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki na tem področju prvič v zgodovini prinaša red. Ureja standarde za izvajanje dejavnosti na trgu, strokovni nadzor in register psihoterapevtov. Prinaša torej večjo varnost in dostopnost psihoterapije.
Sprejet je zakon o konoplji za medicinske in zdravstvene namene. Ta uresničuje referendumsko voljo volivk in volivcev, prebivalcem in prebivalkam pa zagotavlja dostop do varno pridelane konoplje za medicinske namene.
Prvič bomo v Sloveniji dobili namenska helikopterja za izvajanje nujne medicinske pomoči, na lokalni ravni pa gradimo satelitske urgentne centre. Uvajamo t. i. srečevalni sistem, s katerim se bo skrajšal čas prihoda reševalne ekipe do pacienta. Vzpostavljamo tudi nov Javni zavod Republike Slovenije za nujno medicinsko pomoč. Vse to prinaša najkorenitejše spremembe v zdravstvu zadnjih 20 let.
Za naravo in živali, ker so ogledalo naše človečnosti
V Svobodi nismo pozabili niti na okolje in živali. Nasprotno – prav letos je bila sprejeta ena najpomembnejših sprememb za zaščito živali v Sloveniji doslej. S sprejemom novele Zakona o zaščiti živali Slovenija ne zgolj dosega, ampak presega evropske standarde. Med drugim prinaša:
- Prepoved reje kokoši nesnic v kletkah. Predvidena je finančna podpora rejcem v prvih dveh letih. Potrošniki in predelovalna industrija že opažajo, da trg vse bolj povprašuje po jajcih iz bolj prijaznih oblik reje.
- Obvezno označitev in čipiranje mačk: ker so mačke prostoživeče in pogosto prehajajo med gospodinjstvi, je odgovornost lastnikov ključna. Zakon omogoča, da bodo tudi zavetišča imela ustrezna orodja za ukrepanje, če lastnik svoje živali ne registrira. Tako zmanjšujemo število zapuščenih in bolnih mačk.
- Prepoved kastracije pujskov brez anestezije in uvedba analgezije/anestezije z vključitvijo podpore za rejce.
- Sofinanciranje veterinarskih storitev: predvideno je pokrivanje stroškov kastracij in sterilizacij, kar pomeni, da rejci ne bodo finančno obremenjeni.
- Prenova financiranja zavetišč: občine krijejo stroške prvih 60 dni oskrbe zapuščenih živali, država pa obdobje do 180 dni; dodatno podprti ukrepi za gradnjo novih zavetišč.
Od 11. novembra dalje je v Sloveniji prepovedano dolgotrajno privezovanje psov na verige ali vodila. Psi so družabne živali, ki potrebujejo gibanje, stik z ljudmi in okoljem ter primerno zavetje. Dolgotrajno privezovanje jim tega ne omogoča in pogosto povzroča telesne ter vedenjske težave.
Z novelo Zakona o ohranjanju narave smo uvedli sodobnejši, bolj pošten in učinkovitejši način varovanja narave. Novela določa, da je obiskovanje in ogledovanje naravnih vrednot načelno brezplačno ter tako utrjuje pravico do dostopa do naravnih vrednot. Prav tako prinaša ostrejše kazni za nedovoljeno vožnjo z motornimi kolesi v naravi.
Sprejeli smo podnebni zakon, po katerem bo Slovenija dosegla podnebno nevtralnost do leta 2045. Podnebni zakon ni le še en zakon – je naložba v varno, konkurenčno in samozadostno prihodnost. Z njim ne le da odgovarjamo na podnebne izzive, ampak jih preoblikujemo v konkretne koristi – za ljudi, podjetja in državo.
Potrjen je paket petih zakonov s področja kmetijstva in hrane. Prinaša bolj pregledna pravila za kmete in verigo preskrbe s hrano ter krepi prehransko varnost Slovenije. Novi zakoni med drugim opredeljujejo status in razrede kmetijskih gospodarstev ter omogočajo dopolnilne dejavnosti, poenostavljajo administrativne postopke in prilagoditve za različne kmete, hkrati pa z Zakonom o hrani povečujemo prepoznavnost domačih proizvodov z novo shemo kakovosti in možnostjo uporabe oznake slovenske zastave.
Zakon o varni hrani in krmi uvaja enotne standarde za varnost hrane in krme ter strožje sankcije za goljufije, medtem ko Zakon o zdravju živali uvaja boljše preventivne ukrepe za zaščito živali in zdravja ljudi.
Sprejeli smo tudi zakon, ki ščiti ustavno pravico do pitne vode – dostop bo enak za vse prebivalce, cenik bo poenoten, oskrbe ne bo več možno prekiniti zaradi socialne stiske, upravljavci pa bodo lahko samo javna podjetja v občinski lasti.
Za obnovo in poplavno varnost, da bomo bolje pripravljeni na prihodnost
V letu 2025 je potekala nadaljnja izvedba obsežnega popoplavnega sanacijskega programa, ki se je začel kot odziv na najhujše poplave v zgodovini samostojne Slovenije avgusta 2023 in se nadaljuje kot petletni program trajnostne sanacije, razvoja in odpornosti na podnebne spremembe.
Program ne zajema zgolj sanacije posledic, temveč tudi krepitev odpornosti in prilagajanje na prihodnje ekstremne vremenske dogodke. Sanacijski program za tovrstne ukrepe predvideva okoli 2,3 milijarde evrov sredstev, od tega je 1,3 milijarde namenjenih vodotokovom, 800 milijonov občinski infrastrukturi in 200 milijonov ostalim ukrepom za preprečevanje posledic naravnih nesreč in njihovo boljšo obvladovanje v prihodnje.
Popoplavna obnova poteka skladno z načrtom, s posebnim poudarkom na kakovostni izvedbi in trajnih rešitvah, ki bodo izboljšale odpornost slovenskega prostora na podnebne spremembe. V dveh letih od katastrofe je bil doslej za obnovo namenjen pomemben del sredstev, z več kot 1,18 milijarde evrov vloženega financiranja, pri čemer so v številnih občinah že sanirani številni projekti in izvajana dela na infrastrukturi. Del sanacijskih aktivnosti tudi v letu 2025 zajema obnovo in krepitev vodotokov, kjer potekajo vzdrževalna, sanacijska in investicijska dela na več sto lokacijah, spremljana z intenzivnimi gradbenimi aktivnostmi ter vključevanjem strokovnjakov in lokalnih skupnosti.
Dela na terenu so napredovala na več kot 430 gradbiščih, medtem ko so številne intervencije na vodotokih in infrastrukturi že zaključene ali v zaključni fazi. Prav tako je Slovenija iz Solidarnostnega sklada Evropske unije prejela pomembna sredstva, ki dopolnjujejo državno financiranje obnove. Do junija 2025 je bilo iz EU Solidarnostnega sklada izkoriščenih približno 88 % dodeljenih sredstev, kar pomeni, da je bilo porabljenih več kot 376 milijonov evrov za projekte obnove in gradnje v prizadetih regijah, vključno s številnimi lokalnimi in regionalnimi infrastrukturnimi ukrepi.
Za lažjo mobilnost, ker je vaš čas dragocen
V letu 2025 je Svoboda nadaljevala z obsežnimi vlaganji v prometno infrastrukturo, ki predstavljajo enega ključnih temeljev za gospodarski razvoj, regionalno povezanost in kakovost življenja. Slovenija se nahaja v obdobju najintenzivnejših infrastrukturnih vlaganj v svoji zgodovini, pri čemer so projekti zasnovani dolgoročno in usmerjeni v trajnostne ter učinkovite prometne rešitve.
Na železniškem področju ostaja eden osrednjih projektov izgradnja drugega tira železniške proge Divača–Koper, ki je strateškega pomena za slovensko logistiko, Luko Koper in celotno gospodarstvo.
Poseben poudarek je namenjen modernizaciji železniških postaj, med drugim v Ljubljani, na Jesenicah, v Litiji ter na drugih pomembnih lokacijah. Prenove zajemajo izboljšanje varnosti, dostopnosti, funkcionalnosti in uporabniške izkušnje, kar prispeva k večji privlačnosti železniškega prometa in boljšim povezavam med regijami.
Pomemben razvojni projekt predstavlja tudi tretja razvojna os, kjer smo letos dosegli zgodovinski preboj. Celotna trasa med Šentrupertem in Slovenj Gradcem je bila umeščena v prostor, kar pomeni, da je največja ovira za začetek gradnje odpravljena. Po letih postopkov, zastojev in nejasnosti je zdaj projekt dokončno usklajen, pripravljen in zrel za izvedbo: tretja razvojna os ima jasno traso, postopki so zaključeni, gradnja vseh odsekov pa se lahko začne.
Na področju cestne infrastrukture potekajo investicije v avtocestno omrežje v obsegu, kakršnega Slovenija doslej ni poznala. Hkrati potekajo tudi obsežne obnove državnih in lokalnih cest, s katerimi izboljšujemo dostopnost v manjših krajih, povečujemo prometno varnost in zmanjšujemo razvojne razlike med posameznimi območji.
Prav zaradi številnih del na cestah in železnicah, ki s seboj prinesejo tudi nekatere zastoje, smo se odločili podaljšati veljavnost vseh letnih elektronskih vinjet, veljavnih na dan 1. december 2025, za 4 mesece. Sprejeli smo tudi ukrep, pomemben za prebivalce slovenske Istre. Vlada je namreč odločila, da za vožnjo po hitri cesti H5 in H6 med Škofijami in Izolo ne bo več potrebna vinjeta.
Povišali smo kazni za voznike, ki s svojim neodgovornim ravnanjem ovirajo ter ogrožajo življenja gasilcev, policistov in reševalcev na nujni vožnji.
Za varnost in mirnejši svet, ker nam ne sme biti vseeno
Slovenke in Slovenci imajo pravico do varnega življenja. Četudi Slovenija ostaja ena najvarnejših držav na svetu, si pred grožnjami tako znotraj kot zunaj naših meja v Svobodi ne zatiskamo oči.
Po tragičnem dogodku v Novem mestu smo nemudoma pripravili in sprejeli t. i. Šutarjev zakon. Ta prinaša širitev pooblastil policije za učinkovitejše ukrepanje na območjih z višjim varnostnim tveganjem. Prinaša tudi pomembne spremembe v kaznovalni politiki, saj bodo nekatera kazniva dejanja, povezana z nasiljem, odslej preganjana po uradni dolžnosti. To pomeni, da žrtve ne bodo več nosile bremena prijave, ampak bo odgovornost na državi in pravosodnih organih. Ravno tako bo občinam treba sredstva, ki jih prejemajo za reševanje romske problematike, prvič do sedaj porabljati pregledno in namensko.
Nadgradili smo Zakon o organiziranosti in delu v policiji. Prinaša sistem štipendiranja za bodoče policiste in izboljšuje pogoje za mlade kadre, da bo poklic privlačnejši in kadrovsko stabilnejši. Širi se tudi dostop do psihološke pomoči, krepi strokovnost policistov z rednimi preverjanji znanja (na tri leta) ter izboljšuje socialna varnost njihovih družin.
V času naraščajočih geopolitičnih napetosti, ko se Evropa in svet znova soočata z realnimi varnostnimi tveganji, mora biti Slovenija pripravljena na hiter in učinkovit odziv v kriznih razmerah. Zato je vlada dr. Roberta Goloba letos sprejela Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki predstavlja pomemben korak v krepitvi naše varnosti in odpornosti.
Strategija odraža naše prepričanje, da mora biti vlaganje v varnost usmerjeno v zaščito ljudi in razvoja, ne zgolj v oboroževanje. Sloveniji je skupaj s podobno mislečimi državami uspelo razširiti pojmovanje obrambe in varnosti celo v okviru Nata, tako da bodo sredstva na voljo tudi za civilno zaščito in gasilstvo. Sicer pa je prav ta vlada tista, ki je zagnala največji cikel modernizacije Slovenske vojske v 34-letni zgodovini te države.
Tudi letos je bila Slovenija zelo dejavna v mednarodni politiki in je pogosto utirala pot ter postavljala zgled drugim evropskih državam, predvsem z našim odločnim in pogumnim ukrepanjem zoper Izrael. Tudi v tujini nam priznavajo, da smo ena redkih evropskih držav, ki je s konsistentno zunanjo politika dvigovala ugled cele Evrope. Tako je na primer vlada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja razglasila za nezaželeno osebo. Prepovedala je uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju.
Slovenska vojska je v Jordanijo dostavila več paketov humanitarne pomoči, namenjene Palestincem v Gazi. Slovenska vojska je za dostavo tudi prvič uporabila lastne zmogljivosti, in sicer letalo Spartan. V državnem zboru je bila na pobudo Svobode tudi ustanovljena skupina prijateljstva s Palestino.
Slovenija je postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. Slovenskim podjetjem, znanstvenikom in študentom to omogoča edinstvene znanstvene in gospodarske podvige.
Oktobra pa se je v Sloveniji zgodil še največji zunanjepolitični dogodek tega mandata: gostili smo voditelje držav skupine MED9 – Cipra, Francije, Grčije, Hrvaške, Italije, Malte, Portugalske in Španije. Dogodek, na katerem sta sodelovala tudi jordanski kralj Abdulah II in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je potrdil, da je Slovenija zaupanja vreden sogovornik in povezovalec v regiji, kjer sodelovanje pomeni moč.
Nekaj lepega za čisto vsakega izmed vas
Kljub našim jasno določenim prioritetam, ki se osredotočajo na zdravstvo, znanost in razvoj, krepitev socialne države ter varnost in odpornost, v Svobodi ustvarjamo spremembe na praktično vseh področjih. Pregled letos sprejetih zakonov in ukrepov nas bo tako za konec popeljal od sodstva, javne uprave pa do zelo uspešne peticije, s katero članice in člani Svobode Mladi želijo v politiko vnesti več higiene in kredibilnosti.
V drugi polovici leta smo veliko pozornosti posvetili sodstvu. Pravosodni zakonodajni četverček sodi med temeljne sistemske dosežke te vlade in koalicije, saj je prinesel sočasno in medsebojno usklajeno prenovo štirih osrednjih zakonov: zakona o sodiščih, zakona o sodnikih, novele zakona o Sodnem svetu in novele zakona o državnem tožilstvu. S tem smo uresničili eno ključnih koalicijskih zavez – prenovo sodne in tožilske zakonodaje z uvedbo enovitega sodnika in enovitega tožilca, obenem pa okrepitev transparentnosti in odgovornosti sistema.
Našo pravico, da plačujemo z gotovino, bo od letos varovala Ustava Republike Slovenije. Državni zbor je namreč razglasil ustavni zakon, po katerem je določeno, da ima vsakdo pravico do uporabe gotovine v pravnem prometu.
Dosežen je dogovor o rekordni povprečnini za slovenske občine – 835 evrov na prebivalca. S tem občinam ostaja več denarja za investicije in razvoj.
Sprejeli smo novelo Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ta pomemben korak je končno odpravil dolgoletno neenakost in vsem ženskam omogočil dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Dokončno je sprejet zakon, ki bo javnosti omogočil dostop do gradiva o osamosvojitvi, vojni za Slovenijo in trgovini z orožjem. Tako kot je bila osamosvojitev Slovenije stvar vseh državljanov, tako smo prepričani, da imajo tudi vsi državljani pravico vedeti, kaj vse se je dogajalo v tistem času.
Po 25 letih smo pomembno prenovili Zakon o splošnem upravnem postopku. Naš cilj? Večja učinkovitost, hitrost in dostopnost upravnih postopkov. Prvotni zakon je nastal je v času, ko je prevladalo papirnato poslovanje. Danes je čas za digitalne rešitve.
Članice in člani Gibanja Svoboda Mladi pa so letos zbrali in v Državni zbor prinesli več kot 5000 podpisov podpore peticiji Kriminalec naj ne bo politik. Sledile so tudi zakonodajne rešitve, ki določajo, da posamezniki, ki so pravnomočno obsojeni za resna kazniva dejanja, ne morejo biti voljeni ali imenovani na pomembne funkcije v državi.
