Odnos do živali veliko pove o družbi, ki jo gradimo. V tem mandatu je vlada Roberta Goloba naredila največji premik na področju zaščite živali v samostojni Sloveniji. Prepoved baterijske reje kokoši nesnic, prepoved kastracije pujskov brez protibolečinske terapije, konec uporabe živali v cirkusih, odprava stalnega privezovanja psov, višje globe za kršitelje in jasnejša kazenskopravna odgovornost. To niso simbolne poteze, temveč konkretne spremembe, ki že vplivajo na življenje tisočih živali.
To niso bile lahke odločitve, bile pa so nujne. Pokazale so, da znamo kot družba stopiti korak naprej, ko gre za zaščito najranljivejših.
Zavedamo se, da delo ni končano. Dobrobit živali ostaja ena od vrednot, ki jo bomo v naslednjem mandatu še krepili in želimo ta napredek utrditi in nadgraditi.
Višji standardi zaščite živali
Raven zaščite, ki smo jo dosegli, se ne bo zniževala. Nasprotno. Gradili jo bomo naprej na podlagi stroke, znanstvenih dognanj in jasnih etičnih meril. V tem mandatu smo že vzpostavili raziskovalne podlage, ki potrjujejo nujnost sprejetih ukrepov, med drugim glede obvezne uporabe anestezije in analgezije pri posegih na živalih. Odločitve niso temeljile na občutkih, temveč na dokazih.
V naslednjem mandatu bomo naredili sistemski korak naprej. Pripravili bomo nov Zakon o zaščiti živali, ki bo celovito na novo uredil področje in zajel vse živalske vrste, tudi tiste, ki jih obstoječa ureditev ne pokriva dovolj jasno ali dovolj natančno. Zakon bo postavil sodoben, pregleden in izvedljiv okvir, usklajen z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji ter pričakovanji družbe.
Sočasno bomo prenovili tudi vse podzakonske akte, da ne bo ostalo pri splošnih določbah, temveč bodo standardi jasno zapisani in izvajani v praksi. Naš cilj je enoten in dosleden sistem zaščite, ki bo zagotavljal ustrezno skrb za vse živali, ne glede na njihovo vlogo v družbi.
Postopen prehod stran od reje v kletkah
Baterijska reja kokoši je preteklost. To je jasen signal, da znamo sprejemati odločne korake. Že zdaj izboljšujemo pogoje reje za kunce in prepelice.
Baterijska reja kokoši je preteklost.
Naslednji korak je priprava celovite analize reje v kletkah po posameznih vrstah. Na podlagi podatkov bomo oblikovali časovnico in mehanizme za postopno opuščanje takšnih sistemov. Cilj je prehod v prakse, ki živalim omogočajo več gibanja in izražanje naravnega vedenja, ob tem pa zagotavljajo stabilnost slovenskega kmetijstva. Cilj je jasen: sistemska sprememba, podprta s finančnimi instrumenti in realnimi prehodnimi obdobji za rejce.
Državne reje morajo postati zgled dobre prakse
Država mora biti zgled. Naš cilj je, da se reje v državni lasti postopoma preoblikujejo v sisteme z najvišjimi standardi dobrobiti. To pomeni več prostora za živali, sodobno hlevsko tehnologijo, boljše pogoje reje, manj bolezni in posledično manjšo uporabo zdravil. Takšna usmeritev predstavlja razvojno priložnost, ne le za ta podjetja, temveč za celoten sektor.
Vzpostavili smo shemo Zlata dobrobit živali, ki postavlja visoke kriterije. V prihodnje si želimo, da bi bila državna podjetja med prvimi nosilci tega certifikata in s tem pokazala, da je mogoče združiti odgovorno ravnanje z živalmi in uspešno poslovanje. Takšne farme lahko postanejo tudi učna okolja za dijake in študente ter referenčne točke, kjer se prenaša znanje o sodobnih praksah reje.
Hkrati vidimo priložnost, da bi proizvodi teh rej postopoma dobili več prostora v javnih zavodih, kjer si uporabniki zaslužijo kakovostno in odgovorno pridelano hrano.
Zavedamo se, da takšna preobrazba zahteva širše usklajevanje, pomembne finančne vložke ter spremembo strateškega upravljanja teh podjetij. Prav zato ta cilj razumemo kot razvojno smer, ki jo je treba oblikovati premišljeno, v dialogu in z jasno dolgoročno vizijo.
Označevanje mesa po stopnji dobrobiti in ločevanje slovenskega od uvoženega
Potrošniki želijo vedeti, od kod prihaja hrana in v kakšnih razmerah so živali živele. Označevanje porekla slovenskega mesa je že delno vzpostavljeno, vendar sistem zahteva nadaljnje izboljšave.
Uvedba obveznega označevanja glede na stopnjo dobrobiti predstavlja zahteven projekt, povezan z nadzorom, zakonodajo in evropskimi pravili. Kljub temu bomo še naprej krepili preglednost ter iskali rešitve, ki bodo potrošnikom omogočile informirano izbiro in hkrati zaščitile slovenske rejce.
EU subvencije za dobrobit živali usmeriti v prakse prihodnosti
Evropske subvencije morajo spodbujati razvoj, ne ohranjati zastarelih praks. Slovenija bo tudi v prihodnje aktivno delovala na ravni Evropske unije, da se podpora usmerja v sisteme z višjo stopnjo dobrobiti.
Slovenija bo tudi v prihodnje aktivno delovala na ravni Evropske unije, da se podpora usmerja v sisteme z višjo stopnjo dobrobiti.
Kjer je to mogoče, bomo sredstva prilagajali tako, da bodo podpirala reje z več prostora, brez nepotrebnih bolečih posegov ter v skladu z najnovejšimi znanstvenimi priporočili.
Krepitev inšpekcijskega nadzora in strožje kazni
Učinkovita zaščita živali ne temelji le na vrednotah, temveč tudi na jasnih pravilih in njihovem doslednem izvajanju.
Kazni za kršitve dobrobiti živali smo v tem mandatu občutno zaostrili. Pri posameznih prekrških so globe višje tudi do 300 odstotkov. Izenačitev hude malomarnosti z naklepom pomeni pomemben premik v razumevanju odgovornosti in bo bistveno vplivala na obravnavo primerov zlorab. S tem smo jasno sporočili, da nasilje nad živalmi ni obrobno vprašanje, temveč resna kršitev, ki zahteva odločen odziv države.
A višje kazni same po sebi niso dovolj. Učinkovit sistem temelji tudi na nadzoru in doslednem izvajanju zakonodaje. V naslednjem mandatu bomo pristopili k uskladitvi kazenskega zakonika, da bodo najtežja dejanja ustrezno opredeljena in sankcionirana.
Ob tem si bomo prizadevali za dodatno krepitev inšpekcijskih služb ter izboljšanje pogojev za njihovo strokovno in neodvisno delo, v okviru proračunskih možnosti. Le z ustrezno podporo lahko nadzor deluje preventivno in učinkovito.
Prepoved izvoza živih živali v tretje države
Vsako leto se iz evropskih pristanišč, tudi iz Slovenije, v tretje države odpravljajo dolgi transporti živih živali. Takšne poti pogosto trajajo več dni ali tednov, spremljajo jih visoke temperature, stres, izčrpanost in veliko tveganje za poškodbe ter pogine. Ob prihodu v namembne države živali pogosto čakajo standardi ravnanja, ki so bistveno nižji od evropskih. To odpira resno etično in sistemsko vprašanje, ki ga kot družba ne moremo prezreti.
Slovenija bo zato na ravni Evropske unije aktivno zagovarjala strožje omejitve in postopno prepoved izvoza živih živali v tretje države. Gre za področje, ki je tesno povezano z enotnim trgom, zato so evropske rešitve ključne za dolgoročno spremembo.
Ob tem bomo preučili tudi vse možnosti, ki jih imamo kot država članica, da dodatno zaščitimo živali na svojem ozemlju ter spodbudimo preusmeritev k modelu, ki daje prednost izvozu mesa in izdelkov namesto živih bitij. Cilj je zmanjševanje trpljenja ter usklajevanje gospodarskih praks z vrednotami, ki jih kot družba zagovarjamo.
Jasna pravila tudi za ribe in vodne živali
Znanstvena dognanja v zadnjih letih nedvoumno potrjujejo, da ribe čutijo bolečino, stres in strah. Kljub temu je razprava o njihovi zaščiti pogosto potisnjena na rob, standardi ravnanja pa so manj jasno določeni kot pri kopenskih živalih. Ribe so kot vretenčarji že vključene v veljavno zakonodajo, vendar področje v praksi odpira številna vprašanja, od pogojev gojenja do ravnanja med transportom in zakolom. Cilj je ureditev, ki bo temeljila na znanju in bo zagotavljala dosledno zaščito tudi tam, kjer je bila ta doslej premalo natančno opredeljena.
