Državni zbor je opravil splošno razpravo o predlogu novela zakona o zaščiti živali in odločil, da je ta primeren za nadaljnjo parlamentarno obravnavo. Pod novelo so se podpisali poslanke in ...
Državni zbor je opravil splošno razpravo o predlogu novela zakona o zaščiti živali in odločil, da je ta primeren za nadaljnjo parlamentarno obravnavo. Pod novelo so se podpisali poslanke in poslanci Svobode skupaj s koalicijskimi kolegi iz SD in Levice. Glavni namen predlaganih sprememb je okrepiti odgovorno lastništvo živali kot čutečih bitij, zmanjšati število zapuščenih in zlorabljenih živali ter povečati zavedanje med prebivalstvom o naprednih civilizacijskih vrednotah ravnanja z živalmi. Novela ne spreminja načela veljavnega zakona, ga pa nadgrajuje predvsem na področjih svetovanja, nadzora in odkrivanja nezakonitih ravnanj z živalmi ter njihove oskrbe.
»V Gibanju Svoboda smo neomajni zagovorniki zaščite in dobrobiti živali, na kar smo tudi ponosni. Izboljšanje varstva in zaščite živali je bila in je ena izmed naših prioritet, ambicioznost na tem področju pa kaže na moralno in etično naprednost vsake družbe,« je poudaril naš poslanec Tomaž Lah. Spomnil je na januarski posvet v državnem zboru, ki je naslovil številne težave in izzive na področju zaščite živali. Udeleženci so večkrat opozorili na slabšo odzivnost veterinarska inšpekcije, čemur botruje tudi pomanjkanje kadrov. Sicer koalicijska novela med drugim prinaša ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah.
Mag. Urška Klakočar Zupančič, poslanka Svobode in predsednica državnega zbora: »Z odnosom do živali v bistvu kažemo odnos, ki ga imamo do družbe nasploh in do življenja. Živali nimajo nobenih pravic, govorimo lahko le o dobrobiti živali. Zaenkrat je tako. Upam pa, da pridemo nekoč na malo višjo stopnjo zavesti.«
V noveli predlagane rešitve, kot so popolna prepoved privezovanja psov, obvezno označevanje vseh mačk in osnova za vzpostavitev mobilnih enot odobrenih klavnic, naj bi krepile načelo humanega ravnanja z živalmi in odgovornega lastništva živali. Pri tem novela po besedah poslanca Laha ni končen predlog sprememb, ampak živ dokument, ki bo skozi konstruktivno razpravo zagotovo dopolnjen z dobrimi rešitvami: »Nadaljevanje razprave pomeni dialog, in samo širok dialog nas bo pripeljal do dobrih rešitev.« Že doslej je zakonski predlog naletel na veliko zanimanje tako stroke kot zainteresirane civilne družbe. Nasploh je slovenska javnost občutljiva na neprimerna ravnanja z živalmi, civilna družba pa je na tem področju tudi zelo dejavna, kar v Gibanju Svoboda še posebej pozdravljamo.
Mag. Borut Sajovic, vodja poslanske skupine Svoboda: »Če hočemo govoriti o živalih, potrebujemo spoštovanje, znanje in odgovorno lastništvo, predvsem pa moramo z obema nogama stati trdno na tleh. Živali so čuteča bitja, brez dvoma, niso pa živali ljudje, so in bodo ostale živali.«
Vlada podpira osnovne cilje in vsebinske rešitve koalicijske novele zakona o zaščiti živali, predlaga pa, da bi poslanke in poslanci v nadaljevanju parlamentarne obravnave dopolnili ali pa tudi spremenili posamezne rešitve, pri tem pa lahko računajo na pomoč pristojnega ministrstva. Vladna ekipa tudi meni, da lahko prav civilna družba pomembno prispeva k strokovnim in kasneje političnim odločitvam o regulaciji tega področja, saj so nevladne organizacije neprecenljiv vir izkušenj in znanja, in to neposredno s terena. »Pomembno je, da se v državnem zboru opravi temeljita splošna razprava, v kateri bodo zainteresirani deležniki, strokovne institucije in združenja soočili vse svoje argumente,« je opozorila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko.
Mag. Urška Klakočar Zupančič, poslanka Svobode in predsednica državnega zbora: »Državljankam in državljanom sporočam, da je žival živo bitje s potrebami. Je živo bitje, ki bo – upam – nekoč v prihodnosti dobilo najbolj temeljno od vseh pravic, to je pravico do življenja brez trpljenja.«
