Evropska poslanka Svobode Irena Joveva (Renew Europe) se je odzvala na odločitev vlade Janeza Janše, ki je z vetom preprečila enotno obsodbo Evropske unije novega širjenja nezakonitih izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Slovenija je bila edina med 27 državami članicami, ki je preprečila sprejetje skupnega evropskega stališča.
»To, da Janez Janša z vsem srcem podpira Benjamina Netanjahuja, ni nič novega. Toda tokrat ni šlo zgolj za Janševo podporo Netanjahujevi politiki. Šlo je za aktivno preprečitev, da bi jo Evropska unija – za spremembo enotno – jasno obsodila,« je poudarila Joveva.
Šlo je za aktivno preprečitev, da bi jo Evropska unija – za spremembo enotno – jasno obsodila.
Od pokončne zunanje politike do servilnosti
Za sprejetje izjave v imenu vseh 27 držav članic je potrebno soglasje. Po poročanju medija EUobserver, ki se sklicuje na diplomatske vire, je skupno izjavo tokrat preprečil en sam veto – slovenski. Evropska služba za zunanje delovanje je zato namesto politično močnejše izjave celotne Evropske unije objavila zgolj izjavo visoke predstavnice Kaje Kallas.
To niti ni več zgolj sprememba zunanje politike. To je servilnost.
»Viktor Orban je še nedavno veljal za glavnega Netanjahujevega zaveznika v EU, zdaj pa je Janez Janša ta naziv očitno prevzel brez pomisleka, kaj šele slabe vesti. V nekaj tednih je slovensko zunanjo politiko obrnil na glavo. Od pokončne in verodostojne drže, ki je temeljila na spoštovanju mednarodnega prava, smo prišli do točke, ko Slovenija kot edina med 27 državami članicami blokira jasno obsodbo širjenja nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu,« je dejala Joveva.
Od pokončne in verodostojne drže, ki je temeljila na spoštovanju mednarodnega prava, smo prišli do točke, ko Slovenija kot edina med 27 državami članicami blokira jasno obsodbo širjenja nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu.
Izraelska vlada je avgusta objavila razpis za gradnjo več kot 1200 stanovanjskih enot v okviru projekta E1. Gre za strateško območje na okupiranem Zahodnem bregu, katerega pozidava bi Zahodni breg dejansko razdelila na dva dela, dodatno izolirala Vzhodni Jeruzalem ter še bolj spodkopala možnost vzpostavitve funkcionalne palestinske države.
Mednarodno pravo je glede izraelskih naselbin jasno. Varnostni svet Združenih narodov je potrdil, da izraelske naselbine na okupiranem palestinskem ozemlju nimajo pravne veljave, nezakonitost izraelske naselitvene politike pa je leta 2024 v svetovalnem mnenju potrdilo tudi Meddržavno sodišče.
Ko se od Netanjahuja odmikajo drugi, se mu Janša približuje
Načrtu E1 so se odločno uprle tudi države, ki tradicionalno veljajo za naklonjene Izraelu, med njimi Avstrija, Nemčija, Grčija in Italija. Janševa vlada je izbrala nasprotno pot.
»Da bo mera polna, se vse skupaj dogaja ravno v obdobju, ko se zaradi Netanjahujeve politike od Izraela odmikajo celo njegove tradicionalne zaveznice. Čigav interes s tem zastopa aktualna slovenska vlada? Državnega zelo težko, da o humanitarnem sploh ne izgubljam besed,« opozarja Joveva.
Čigav interes s tem zastopa aktualna slovenska vlada?
Slovenski veto namreč ni osamljen primer. Sledi umiku sankcij, odpravi prepovedi vstopa za posameznike, zoper katere obstajajo resni očitki o kršitvah mednarodnega prava, napovedi zamrznitve priznanja Palestine in prihajajočemu odprtju izraelskega veleposlaništva v Ljubljani.
»Če nekdo tako dosledno obrača zunanjo politiko lastne države v korist ene tuje vlade, je povsem legitimno vprašati: zakaj? Kaj natančno mora genocidni Netanjahujev režim še storiti, da bo Janševa vlada rekla ‘dovolj’?« se sprašuje evropska poslanka.
Čigave interese zastopa Janševa vlada?
Joveva poudarja, da mora zunanja politika suverene države temeljiti na njenih interesih in načelih, ne pa na interesih tuje vlade. Slovenija je v nekaj tednih od zagovornice mednarodnega prava postala država, ki je Netanjahujevo vlado kot edina članica EU zaščitila pred enotno evropsko obsodbo.
»Zunanja politika suverene države se vodi v njenem interesu in na podlagi načel. Ne po željah Benjamina Netanjahuja.«
Zunanja politika suverene države se vodi v njenem interesu in na podlagi načel. Ne po željah Benjamina Netanjahuja.
Ob tem Joveva odpira tudi vprašanje povezave med sedanjimi odločitvami Janševe vlade ter razkritji o izraelskem zasebnem obveščevalnem podjetju Black Cube in dogajanju pred zadnjimi slovenskimi parlamentarnimi volitvami.
»Je po vsem, kar smo izvedeli o izraelskem Black Cubu in dogajanju pred zadnjimi slovenskimi parlamentarnimi volitvami, to res slovenska zunanja politika – ali Janez Janša zdaj samo poravnava račune za predvolilno pomoč?«
Po odhodu Viktorja Orbana z oblasti je Benjamin Netanjahu v Evropski uniji potreboval novega zaveznika, ki bi bil pripravljen blokirati skupno evropsko ukrepanje. Po besedah Joveve ga je očitno našel prav v slovenskem premierju.
Netanjahu potrebuje novega bruseljskega oprodo. Več kot očitno ga je našel. Janez Janša se je za to vlogo javil kar sam.
»Če je to res slovenska zunanja politika, naj aktualni premier pojasni, kakšen je interes Slovenije v tem, da kot edina med 27 državami članicami rešuje Netanjahuja pred enotno evropsko obsodbo. Če Janša zgolj poravnava račune za predvolilno pomoč, pa imamo žal bistveno večji problem od enega veta.«
Če Janša zgolj poravnava račune za predvolilno pomoč, pa imamo žal bistveno večji problem od enega veta.
