Izpolnjujemo obljube

Vlada dr. Roberta Goloba je s pogumom, odgovornostjo in trdnim delom v zadnjih letih naredila pomembne korake naprej, in to za vse prebivalke in prebivalce Slovenije.

Od zdravstvene reforme do izboljšanja pokojninskega sistema, od pravičnejših plač do konkretnih izboljšav življenjskih pogojev – z jasno vizijo prihodnosti ustvarjamo temelje za državo, ki skrbi za vse generacije.

Temelji so postavljeni. Pot naprej je jasna. In mi bomo po tej poti vztrajali – z več znanja, več solidarnosti in več poguma.

Vsem ukrepom je skupna ena vizija: gradnja javnega sistema šolstva, zdravstva, stanovanjske gradnje, socialne države. To je temelj, na katerem vse generacije ljudi v Sloveniji lahko gradijo svoje življenje v državi, ki jim daje osnovne pogoje za osebni razvoj, blaginjo in temeljno varnost ne glede na njihove osebne okoliščine.

Javno zdravstvo, dostopno vsem

Zdravje ni le osebna vrednota in družbena odgovornost, temveč tudi temelj produktivnosti, inovacij, odpornosti gospodarstva in splošne blaginje. Zdravje zato ni strošek, temveč je naložba, ki prinaša večjo gospodarsko stabilnost in dolgoročno blaginjo.

Zdravstvena reforma ni le obljuba, temveč konkretno uresničevanje zavez, ki sta jih Svoboda in vlada dr. Roberta Goloba dali ljudem: v zadnjem letu je bil sprejet niz pomembnih zakonov, ki povečujejo dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe, predvsem pa zagotavljajo kakovostno javno zdravstvo, dostopno vsem. Prav ločitev javnega in zasebnega zdravstva je največji dosežek te vlade, saj si pred Robertom Golobom in Svobodo v to kislo jabolko nista upala zagristi prav nobena vlada in noben sestav parlamenta. Na področju zdravstva je bila sprejeta cela četa zakonov, ki skupaj tvorijo najobsežnejšo reformo do danes razgrajajočega se zdravstvenega sistema, ki je vse bolj postajal sistem, ki zagotavlja privilegije ljudem, ki imajo denar. V Svobodi smo se temu odločno uprli: pravico do zdravja in pravico do primerne in kakovostne zdravstvene oskrbe v Svobodi razumemo kot neodtuljivo pravico vseh ljudi, ne glede na debelino njihove denarnice.

S 1. januarjem 2024 je bil uveden nov obvezni zdravstveni prispevek, kar je bil prvi korak k prenovi financiranja zdravstva. Ministrstvo že prilagaja višino prispevka rasti plač – to pomeni stabilnejše financiranje brez dodatnih bremen za ljudi. Ukrepi, kot so povečanje vpisnih mest na medicinskih fakultetah in nova fakulteta za medicino na Primorskem, pa rešujejo dolgoročne kadrovske izzive.

Sodoben javni sektor

Vlada dr. Roberta Goloba in Svoboda imata pogum in vztrajnost. Država brez javnega sektorja, ki zagotavlja nujno potrebne službe in storitve, od zdravstva, šolstva, policije, vojske, do univerzitetnega izobraževanja, izdaje različnih dovoljenj in podobno – ne more obstajati. Po 16 letih čakanja smo izpeljali celovito prenovo plačnega sistema v javnem sektorju. To pomeni, da smo vodili socialni dialog s sindikati, skupaj z njimi smo poseben poudarek dali najmanj plačanim delovnim mestom – zaposlenim v spodnji tretjini lestvice – kar povečuje pravičnost sistema in kakovost javnih storitev.

Uvedba Centra za kadre omogoča enostavnejši, digitaliziran dostop do zaposlitev v javni upravi in razvoj kompetenc, hkrati pa zmanjšuje administrativne obremenitve. Center za kadre je del prenovljenega uslužbenskega sistema in predstavlja vstopno točko za zaposlitev v organih državne uprave.

Reforme niso številke – so ljudje. So zdravniki, vzgojitelji, negovalci. In prav ti obrazi so srce naše socialne države.

Ministrstvo za javno upravo je aktivno sodelovalo pri pogovorih s slovenskimi občinami, skupaj so dosegli dogovor o kar 6,4% višji povprečnini za prihodnji dve leti. S spremembo zakonodaje smo še okrepili finančno stabilnost občin, kar seveda prispeva k večji neodvisnosti in samostojnosti lokalnega okolja.

Spremembe zakonodaje na področju upravnih postopkov prinaša večjo učinkovitost in hitrejše postopke, digitalizacijo ter avtomatizacijo določenih procesov, kar je dobro tako za stranke v postopkih kot tudi za zaposlene na upravnih enotah, ki se bodo zaradi tega lahko bolj posvečali sami vsebini v postopkih.

Dostojno življenje za vse generacije

Kakovostno življenje vseh generacij, od mladih preko tistih, ki so v obdobju največje produktivnosti, do starejših, ni samoumevno. Pokojninska reforma, ena od osrednjih reform vlade dr. Roberta Goloba, prinaša bolj pošten in vključujoč sistem za vse – mlade, tiste, ki delajo, in tiste, ki so že danes v pokoju. Dostojno življenje upokojencev se seveda ne začne in ne konča le s pokojninsko reformo, pač pa smo z različnimi ukrepi poskrbeli, da pokojnine niso nižje od 748, 27 evra, kolikor znaša tudi najnižja vdovska pokojnina, ter da upokojenci dobijo tako letni kot zimski dodatek. Pokojninska reforma sistem stabilizira in izboljšuje položaj upokojencev. Reforma predvideva postopno zvišanje odmernega odstotka na 70 % do leta 2035 ter zvišanje najnižjih invalidskih, vdovskih in družinskih pokojnin. Z novim zimskim dodatkom – že letos 150 €, do leta 2030 pa 250 € – se izboljšuje materialni položaj sedanjih upokojencev.

S tem reforma ni le odziv na demografske spremembe, ampak tudi odgovor na legitimna pričakovanja današnjih generacij mladih ljudi, da jih čaka varna starost.

Varnost danes pomeni, da država stoji ob strani ljudem. Da zna reagirati, da zna ščititi, da zna opolnomočiti.

Na področju dolgotrajne oskrbe smo uvedli novo pravico – oskrbovalec družinskega člana, že do danes jo koristi 1.500 ljudi. Do konca leta 2025 bodo zagnane ključne storitve domače in institucionalne oskrbe, kar bo omogočilo vključitev do 30.000 uporabnikov. Vlada hkrati izvaja največji investicijski cikel v domove za starejše – kar na 30 lokacijah potekajo gradnje in prenove.

Stanovanje je dom

Vlada je omogočila največji zagon gradnje javnih najemnih stanovanj po osamosvojitvi – z letnim financiranjem v višini 100 milijonov evrov do leta 2035. Do zdaj je bilo zagotovljenih že 251 milijonov evrov. Prenovljena zakonodaja omogoča, da javna najemna stanovanja postavljamo med pomembne gradnike družbenega in gospodarskega razvoja.

Država je s 100-milijonsko dokapitalizacijo zagotovila nadaljevanje in pospešitev aktivnosti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije na področju gradnje novih najemnih stanovanj. Sredstva bo republiški sklad namenil za izvajanje lastnih projektov gradnje javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj za starejše, ki jih sklad brez prejetih sredstev ne bi mogel realizirati. V primeru izraženih potreb bo lahko republiški sklad del prejetih sredstev namenil tudi za krepitev programov sofinanciranja projektov lokalnih skladov, občin in neprofitnih stanovanjskih organizacij. V pripravi je tudi nov Nacionalni stanovanjski program 2026 -2036.

Infrastruktura za povezovanje ljudi

Ceste in železnica povezujeta ljudi. Kljub katastrofalnim poplavam, ki so globoko zarezale v načrte za obnovo in nadgradnjo prometne infrastrukture v Sloveniji, smo v borih treh letih uspeli za razvoj državnega prometnega omrežja nameniti kar 3,7 milijarde evrov, od tega 2,1 milijarde za železniško infrastrukturo.

Spodbujamo trajnostni razvoj na vsakem koraku. Slovenija je prvič dosegla več kot 25% delež obnovljivih virov energije. Ukrepom za boljše življenje dodajamo še dostopno subvencionirano vozovnico Slovenija (70 €/mesec), rekordna vlaganja v trajnostno mobilnost in prenovo energetsko učinkovitih stavb ter več kot 850 milijonov evrov za blaženje podnebnih sprememb in zeleno preobrazbo.

Vsaka generacija ima svojo odgovornost. Naša je, da ne gledamo le en mandat naprej, ampak gradimo gospodarsko prihodnost, ki bo vzdržna za prihodnje generacije.

V energetski krizi je vlada dr. Roberta Goloba s premišljenimi ukrepi zagotovila zanesljivo oskrbo z energijo in omejila rast cen. To pomeni, da so gospodinjstva in podjetja tudi v najtežjih trenutkih imela dostop do elektrike in plina, brez nepotrebnih podražitev.

Prihodnost je v znanju

Znanost in znanje sta osrednja temelja razvojne vizije Slovenije – tako za dr. Roberta Goloba kot za Svobodo. Vlada je s konkretnimi ukrepi zagotovila, da znanstvena dejavnost v Sloveniji že danes doživlja največji razmah doslej. Zagotovili smo rekordna sredstva za razvoj. Proračun za znanost, raziskave in inovacije se je povzpel s 354 milijonov (pred nastopom mandata) na 674 milijonov v letu 2024, z načrtovanimi več kot 700 milijoni v letu 2025. Delež sredstev za znanost smo tako dvignili na 1,25 % BDP, s čimer se Slovenija približuje najbolj razvitim evropskim državam.

Znanje ni strošek. Znanje je strateška naložba v prihodnost.

Jeseni se začenja prva faza gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice – enega ključnih projektov znanstvene infrastrukture. Rastejo nove fakultete in centri znanja: nova medicinska in veterinarska fakulteta v Ljubljani, največji podatkovni center v državi z novim superračunalnikom v Mariboru, nova Fakulteta za vede o zdravju na Primorskem. Do konca junija bo Slovenija uradno del ene najuglednejših znanstvenih institucij na svetu – Evropske organizacije za jedrske raziskave CERN. 10. november je postal praznik znanosti, ki simbolno potrjuje pomen znanstvenic in znanstvenikov v družbi. Slovenija je postala članica Evropske vesoljske agencije – in s tem uresničila sanje mnogih, tudi slovenskega inženirja in pionirja astronavtike, Hermana Potočnika Noordunga.

Slovenija postaja država znanja, ki se zna povezovati z najboljšimi, ustvarja vrhunske pogoje za raziskovanje ter z znanostjo oblikuje prihodnost.

Na področju digitalizacije je Slovenija naredila enega svojih največjih mednarodnih prebojev:

Slovenija je zmagala na razpisu EuroHPC, prejela najvišje možno število točk in bo vzpostavila nov visokozmogljiv superračunalnik s tovarno umetne inteligence, kar je med največjimi digitalnimi projekti v Evropi.

Vlada si prizadeva za dostopno digitalizacijo za vse – od javnih storitev do šolstva in lokalnih skupnosti. Slovenija stopa na zemljevid najnaprednejših digitalnih držav, kjer umetna inteligenca in superračunalništvo postajata del razvojnega vsakdana.

Država, ki skrbi za ljudi in deluje

Vse reforme in ukrepi imajo skupen cilj – oblikovati sodobno, pravično in solidarno družbo, kjer nihče ni prezrt. Država, ki zagotavlja varnost in oskrbo, priložnosti in dostojanstvo, ne glede na starost, kraj bivanja ali socialni položaj.

Zato z odločnostjo in vizijo nadaljujemo – ker verjamemo v prihodnost, ki jo lahko ustvarimo skupaj.

Gradimo moderno Slovenijo na štirih stebrih

Vizija dr. Roberta Goloba za Slovenijo temelji na štirih trdnih stebrih: socialni državi, znanju, gospodarskem razvoju in varnosti. Gre za dolgoročno strategijo, ki Slovenijo uvršča med sodobne evropske države – vključujočo, solidarno in odporno skupnost, kjer vsak posameznik in posameznica štejeta.

1. Socialna država za vse generacije

»Reforme niso številke – so ljudje. So zdravniki, vzgojitelji, negovalci. In prav ti obrazi so srce naše socialne države,« poudarja dr. Robert Golob.

Socialna država po meri vseh generacij pomeni več kot izboljšanje javnih storitev. Gre za odgovornost, da vsakomur omogočimo dostojno življenje – ne glede na njegov izvor ali socialni položaj. Gre za socialno državo, kjer solidarnost ni fraza, ampak praksa. Državo, ki spoštuje vse generacije in ne pušča nikogar zadaj.

2. Znanje kot temelj prihodnosti

Slovenija postaja družba znanja. Konkurenčnost sodobnih držav ne temelji na izkoriščanju, temveč na inovacijah, znanstvenem napredku in izobraženih ljudeh.

»Znanje ni strošek. Znanje je strateška naložba v prihodnost. Samo povezana skupnost, opolnomočena z znanjem, se lahko spopade z globalnimi izzivi,« pravi dr. Golob.

3. Gospodarska stabilnost in razvoj

Kljub svetovnim krizam je Slovenija danes med državami z najnižjo brezposelnostjo, stabilnimi javnimi financami in močno investicijsko podporo.

Vizija dr. Roberta Goloba temelji na odgovornem in strateškem razvoju ter podpori trajnostnim investicijam. To vključuje ustvarjanje prijaznega okolja za domače in tuje vlagatelje in gospodarsko politiko, ki temelji na dolgoročni stabilnosti.

»Vsaka generacija ima svojo odgovornost. Naša je, da ne gledamo le en mandat naprej, ampak gradimo gospodarsko prihodnost, ki bo vzdržna za prihodnje generacije.«

4. Varnost in odpornost

Varnost je ključni steber vseh modernih držav. Dr. Robert Golob varnosti ne razume kot sinonim za orožje, pač pa pravi, da je varnost stanje družbene stabilnosti, ekonomske konkurenčnosti in pripravljenosti na izzive časa. Prav močni javni sistemi so osnova varnosti: zdravstvo, šolstvo, sociala. Solidarnost v krizah, kot so naravne nesreče, je temelj državne odpornosti. Razvoj Slovenske vojske in zaščitno-reševalnega sistema se krepi, a v okviru širšega koncepta civilne zaščite in skupnostne varnosti.

»Varnost danes pomeni, da država stoji ob strani ljudem. Da zna reagirati, da zna ščititi, da zna opolnomočiti. To je moderna država, ki zna poskrbeti za svoje ljudi,« pravi dr. Golob.