V mandatu te vlade, vlade dr. Roberta Goloba, v Sloveniji gradimo toliko, kot nismo še nikoli. Projekti, ki smo jih predolgo čakali, so danes realnost. Naše delo pa še ni končano. S posodobitvami železniške in cestne infrastrukture po vsej Sloveniji bomo nadaljevali tudi v prihodnjem mandatu. Gremo naprej!
7 milijard za infrastrukturne projekte.
V Svobodi se zavedamo, da je kakovost življenja in varnost državljank in državljanov precej povezana tudi z vlaganjem v razvoj infrastrukture in prometne povezljivosti, zato je vlada dr. Roberta Goloba za vse infrastrukturne projekte namenila 7 milijard evrov. Občutno smo pospešili obnovo in posodobitev železniške infrastrukture ter razvoj cestnega prometa in naredili zgodovinske premike pri tistih ključnih projektih, na katere smo v državi čakali desetletja:
- Drugi tir železniške proge Divača–Koper
- Druga cev AC predora Karavanke
- Tretja razvojna os (sever)
Zadovoljni in ponosni smo, da bo po progi drugega tira Divača−Koper že prihodnji teden zapeljal prvi testni potniški vlak.
Dela za tretjo razvojno os sever od Velenja do Slovenj Gradca so v teku.
Gradnja druge cevi cestnega predora Karavanke je končana, cev bo predana v promet sredi marca 2026.
Železniška postaja Potniški center Ljubljana bo končana do konca leta 2026. Končana je glavnina del na tirni in peronski infrastrukturi, poteka izvedba novega nadhoda in razširjenega podhoda.
V obdobju te vlade bo za železniško infrastrukturo namenjenih rekordnih 3,6 milijarde evrov. V letih 2022−2025 je bilo nadgrajenih 92,4 kilometrov tirov, največji projekt v tem mandatu pa je prav Železniška postaja Ljubljana.
V cestno infrastrukturo smo vložili 3,4 milijarde evrov, v državne ceste pa 1,9 milijarde evrov.
Izvajamo številne aktivnosti za večjo pretočnost avtocestnega omrežja, kot je preureditev odstavnega pasu v tretji prometni pas na štajerskem kraku avtoceste od Domžal do Ljubljane (v obeh smereh) in na primorskem kraku avtoceste od Ljubljane do Vrhnike (v obeh smereh).
Izvedli smo devet javnih razpisov za izboljšanje letalske povezljivosti. Slovenija je leta 2025 med 31 evropskimi državami dosegla največje izboljšanje letalske povezljivosti med vsemi državami članicami Evropske unije.
V koprskem tovornem pristanišču sta bila zgrajena potniški terminal in sodobni kamionski terminal, ob tem je bil podaljšan severni del pomola.
Na področju žičniških naprav smo podelili devet koncesij za graditev žičniških naprav, zgrajenih je bilo enajst novih žičniških naprav in ena vmesna postaja na krožni kabinski žičnici. Na področju sofinanciranja obratovanja žičniških naprav je bilo 58 upravljavcem žičniških naprav za obratovanje in vzdrževanje žičniških naprav dodeljenih 6,7 milijona evrov.
