V času, ko si vedno več ljudi v Sloveniji ne more privoščiti najema ali nakupa stanovanj, je vlada pod vodstvom Svobode naredila odločilen korak naprej. Naša vlada je začela graditi sistemsko rešitev za javna stanovanja, ki bo dolgoročno doprinesla k dostopnejšemu, pravičnejšemu in kakovostnejšemu bivanju za mlade, družine, zaposlene v ključnih poklicih in starejše.
Naša vlada je začela graditi sistemsko rešitev za javna stanovanja, ki bo dolgoročno doprinesla k dostopnejšemu, pravičnejšemu in kakovostnejšemu bivanju za mlade, družine, zaposlene v ključnih poklicih in starejše.
Ključni premik se je zgodil s sprejetjem dveh prelomnih zakonov – novelo Stanovanjski zakon in zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. S tem smo vzpostavili sistem, v katerem je jasno določeno: država bo vsako leto (za naslednjih deset let) namenila 100 milijonov evrov za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Po tej ureditvi bo 75 milijonov evrov letno namenjenih republiškemu stanovanjskemu skladu za lastno gradnjo in sofinanciranje občinskih projektov, preostalih 25 milijonov evrov pa bo prek SID banke namenjenih ublažitvi obrestnih mer posojil tudi za lokalne sklade in neprofitne organizacije.
S to finančno linijo bomo do leta 2035 zgradili približno 20.000 novih enot javnih stanovanj. To pomeni ambiciozen načrt – prvič v zgodovini Slovenije imamo zagotovljen in predvidljiv vir za gradnjo stanovanj, kar omogoča dolgoročno načrtovanje in učinkovito izvajanje.
Poleg finančnega zaledja je šlo za korak naprej tudi na področju zakonodaje. Nova stanovanjska zakonodaja omogoča občinam in stanovanjskim skladom večjo avtonomijo in fleksibilnost pri dodeljevanju javnih najemnih stanovanj – med novostmi je obvezna prednostna obravnava mladih in mladih družin, pa tudi zaposlenih v ključnih poklicih (kot so učitelji, medicinske sestre itd.) Prav tako država prevzema subsidiarno vlogo pri subvencioniranju neprofitne najemnine – kar pomeni, da občinski proračuni ne bodo več tako obremenjeni, kar sprošča dodatna sredstva za gradnjo.
Nova stanovanjska zakonodaja omogoča občinam in stanovanjskim skladom večjo avtonomijo in fleksibilnost pri dodeljevanju javnih najemnih stanovanj.
Za razliko od prejšnjih vlad je situacija do sedaj bila dramatično drugačna. V obdobju prejšnjih vlad (skoraj od leta 2010 do 2022) je bilo za gradnjo javnih najemnih stanovanj namenjenih le okoli 14 milijonov evrov. Sedanja vlada je za gradnjo javnih stanovanj namenila milijardo dvestopedesed milijonov; to je jasen pokazatelj, da gradimo in ne zgolj govorimo.
Vse te spremembe so opozorilo, da stanovanjska politika ne sme biti zapostavljena. V Sloveniji se soočamo z eno največjih stanovanjskih kriz – mladi ostajajo pri starših, najemnine in cene stanovanj višajo, ponudba javnih najemnih stanovanj pa je še vedno preozka. Zato smo kot vlada in koalicija na čelu s Svobodo jasno sporočili: stanovanje ni zgolj investicija ali predmet trga, stanovanje je dom, je pravica.
Stanovanje ni zgolj investicija ali predmet trga, stanovanje je dom, je pravica.
Seveda je treba biti tudi realističen: gradnja javnih najemnih stanovanj je proces, ki zahteva čas, usklajevanje zemljevidov, postopkov, financiranja, gradnje in oddaje. Tudi če so prvi koraki že storjeni in tudi če smo kot vlada prva, ki se je problematike lotila resno in sistemsko – pravi učinki bodo vidni šele čez leta.
Na tej poti smo prelomni – za razliko od vlad, ki so to tematiko le ignorirale, smo začeli graditi temelje za dostopno in pravično bivanje za vse. Zavedamo se, da je to velik izziv, a tudi priložnost: priložnost, da Slovenija postane država, kjer si lahko vsakdo zagotovi dostojno stanovanje – ne glede na to, iz katere družine prihaja ali v katerem poklicu dela.
