Na svetovni dan duševnega zdravja, 10. oktobra, smo se v Sloveniji pridružili globalnemu pozivu k večji pozornosti na duševno zdravje, še posebej v kontekstu delovnih okolij. Letošnje geslo »Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu« opozarja na potrebo po ustvarjanju delovnih okolij, ki spodbujajo dobro počutje in nudijo podporo zaposlenim, da bi se učinkovito spopadali z izzivi sodobnega življenja. Pomembno je, da kot družba okrepimo prizadevanja za boljše duševno zdravje, saj stres in visoka pričakovanja lahko negativno vplivajo na posameznika.
Duševno zdravje mladih
Čeprav je skrb za duševno zdravje vseh generacij pomembna, Gibanje Svoboda Mladi posebno pozornost namenjamo mlajšim generacijam, ki se vse pogosteje soočajo z duševnimi težavami. Mladi se spopadajo z različnimi pritiski, kot so izobraževalne obveznosti, negotovost na trgu dela, hiter tempo življenja in družbeni pritiski, ki pogosto vodijo v stres, tesnobo in druge duševne stiske.
Na delavnici, ki smo se je udeležili člani Gibanja Svoboda Mladi, sta nam predavatelja Žiga Barbarič dr. med. in Rok Kokot univ. dipl. psih. predstavila ključne dejavnike tveganja za razvoj duševnih stisk pri mladih. Fokus delavnice je bil ravno na področju stresa in duševnih težav, povezanih z delovnimi mesti, saj so mladi še posebej ranljivi na tem področju. Prehodi iz izobraževalnega sistema na trg dela, visoka pričakovanja delodajalcev, negotovost glede zaposlitve ter iskanje ravnotežja med zasebnim in poklicnim življenjem so dejavniki, ki pogosto privedejo do stresa, tesnobe in izgorelosti. Na delavnici smo obravnavali tehnike obvladovanja stresa, pomen zdrave komunikacije v delovnem okolju in načine, kako ustvariti podporno delovno okolje, kjer bodo mladi zaposleni lahko dosegali svoje potenciale brez nepotrebnega pritiska.
Izpostavljen je bil tudi pomen vzpostavitve varnih in odprtih kanalov za pogovor o duševnem zdravju med zaposlenimi in nadrejenimi, da bi preprečili stigmatizacijo ter spodbudili iskanje strokovne pomoči, ko je to potrebno. S poudarkom na programih, kot je psihološka prva pomoč, smo se naučili prepoznavati znake duševnih stisk ter pridobili veščine, kako ustrezno pristopiti in nuditi osnovno podporo. Programi, kot je ta, so ključni, saj povečujejo samozavest in kompetentnost posameznikov, kar omogoča učinkovitejše pomaganje tako sebi kot drugim v stiski.
Družbena odgovornost in potreba po spremembi kulture
V Sloveniji že delujejo Centri za duševno zdravje odraslih (CDZO), ki nudijo multidisciplinarno pomoč vsem v stiski. Vendar se Gibanje Svoboda Mladi zaveda, da zgolj vzpostavitev infrastrukture ni dovolj. Potrebujemo tudi spremembo kulture in navad. Zgolj zakonodaja ne bo spremenila navad, temveč je ključnega pomena, da si ljudje med seboj pomagamo, prisluhnemo in si nudimo podporo.
Psihološka prva pomoč – ključ do boljšega počutja
Program psihološke prve pomoči, ki ga je razvila Nacionalni inštitut za javno zdravje v okviru programa MIRA, omogoča pridobitev znanj o prepoznavanju duševnih stisk in nudenju osnovne pomoči. Vse več mladih se v Sloveniji izobražuje na tem področju, saj je pomembno, da kot družba razvijemo občutek odgovornosti in solidarnosti. V duševni stiski je pomembno, da znamo ustrezno pristopiti – poslušati brez obsojanja, ne predpostavljati počutja drugega ter spoštljivo usmerjati k strokovni pomoči.
Ureditev področja psihoterapije – prednostna naloga mladih poslancev Gibanja Svoboda
Mladi poslanci Gibanja Svoboda so še posebej aktivni na področju priprave in spremembe zakonodaje, ki ureja področje psihoterapije v Sloveniji. Naša poslanka Lucija Tacer poudarja, da je zakon o psihoterapiji nujno potreben, saj trenutno stanje ne zagotavlja varnosti in dostopnosti, ki bi jo ljudje v stiski potrebovali. Zavedamo se, da je področje duševnega zdravja kompleksno in da zahteva tesno sodelovanje med različnimi strokovnjaki, od kliničnih psihologov in psihiatrov do psihoterapevtov, ki delujejo zunaj zdravstvenega sistema.
V okviru nadstrankarskega kluba mladih poslancev, ki ga je Gibanje Svoboda ustanovilo skupaj z drugimi političnimi podmladki, so naši poslanci aktivno vključeni v oblikovanje zakonodajnih predlogov, ki bodo zagotovili, da bodo psihoterapevtske storitve v Sloveniji regulirane in kakovostne. V sodelovanju z različnimi deležniki in organizacijami si prizadevamo za oblikovanje zakonodaje, ki bo omogočala jasno razlikovanje med različnimi oblikami strokovne pomoči in zagotovila, da bodo vsi, ki izvajajo psihoterapijo, ustrezno usposobljeni in verificirani. S tem želimo ustvariti varno in dostopno okolje, v katerem bodo mladi in širša populacija imeli na voljo preverjeno in strokovno podporo pri duševnih stiskah.
Skupna prihodnost – skupna odgovornost
Skrb za duševno zdravje ne sme biti privilegij, temveč pravica. V prihodnje je nujno, da nadaljujemo z izobraževanjem, ozaveščanjem in podporo mladim ter širši populaciji. Ministrstvo za zdravje že pripravlja nove ukrepe in zakonodajo za večjo podporo duševnemu zdravju na delovnem mestu in širše. Gibanje Svoboda Mladi se bo še naprej zavzemalo za mlade, saj je duševno zdravje temelj srečnega in uspešnega življenja.
Na današnji svetovni dan duševnega zdravja se spomnimo, da s skupnimi močmi lahko ustvarimo okolje, v katerem duševno zdravje ne bo več stigma, ampak temelj zdrave in povezane družbe.