Vlada je na terenski seji v Mariboru sprejela interventni zakon, ki prinaša obsežne spremembe na področju bolniških odsotnosti v zadnjih letih. Ukrepi so usmerjeni v zmanjševanje zlorab, večjo preglednost sistema ter bolj stabilno delovanje javnih zdravstvenih zavodov. Slovenija se namreč že dlje časa sooča z naraščajočim absentizmom, ki je med najvišjimi v Evropi in predstavlja veliko obremenitev tako za gospodarstvo kot za zdravstveno blagajno.
Rastoč problem, ki ga ni več mogoče prezreti
Podatki so jasni. V zadnjem desetletju je delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniških odsotnosti narasel z 3,9 na 5,9 odstotka. Stroški nadomestil so se skoraj podvojili in bodo letos dosegli 700 milijonov evrov. Obenem je Slovenija edina evropska država brez omejitve trajanja bolniškega staleža: več kot 10.000 ljudi je v postopku več kot leto dni, kar 1.500 pa več kot tri leta.
»Absentizem je postal resen izziv, ki terja ukrepanje,« je ob predstavitvi zakona poudarila ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel. Po njenih besedah država potrebuje jasnejša pravila, učinkovitejši nadzor in rešitve, ki bodo bolnikom omogočale dobro okrevanje, hkrati pa preprečevale zlorabe sistema.
Absentizem je postal resen izziv, ki terja ukrepanje
Najbolj vidna novost, ki jo prinaša zakon, je obvezna določitev režima gibanja ob odprtju bolniške odsotnosti. Zdravnik bo moral odslej natančno zapisati, katere aktivnosti so za bolnika primerne – ali potrebuje strogi počitek doma, ali lahko gre na krajše sprehode in v katerem delu dneva sme zapustiti svoj dom.
Ta rešitev ne posega v pravico do zasebnosti, saj delodajalec ne bo videl zdravstvenih podatkov ali diagnoze, temveč le dovoljene obveznosti bolnika. Namen ukrepa je preprost: več jasnosti za vse vpletene in manj možnosti za napačne interpretacije ali namerne zlorabe.
V primeru kršitev so predvidene stopnje: najprej opomin, ob ponovni kršitvi pa odvzem nadomestila za 30 dni.
Prepoved opravljanja pridobitne dejavnosti med bolniško
Zakon zapira tudi vrzeli, ki so omogočale zlorabe pri samozaposlenih. V praksi se je dogajalo, da je posameznik odprl s. p., kmalu zatem pa odšel na bolniško, ne da bi opravil zdravstveni pregled ob zaposlitvi, ki je za nove podjetnike sicer neobvezen. Po novem bo opravljanje pridobitne dejavnosti med bolniško izrecno prepovedano, v primeru kršitev pa sledi odvzem nadomestila.
Laični nadzor in bolj enotne kontrole
ZZZS že izvaja nadzor nad bolniškimi odsotnostmi, vendar to do sedaj ni bilo sistemsko urejeno. Zakon zdaj prvič jasno določa okvire laičnega nadzora ter omogoča zaposlitev dodatnih nadzornikov, kar bo pripomoglo k bolj enotnim postopkom po vsej državi.
Med pomembnejšimi spremembami je tudi nova ureditev za odhod v tujino med bolniško odsotnostjo. Te odločitve ne bodo več v domeni osebnih zdravnikov, temveč zdravnikov na ZZZS, kar bo poenotilo prakso in zmanjšalo tveganje neenakosti med pacienti.
Korak k bolj poštenemu in preglednemu sistemu
Namen interventnega zakona je vzpostaviti jasnejša pravila, ki bodo tako zavarovancem kot delodajalcem omogočala več predvidljivosti in manj administrativnih zapletov. Hkrati zakon temelji na načelu, da bolniška odsotnost ostaja pravica – a pravica, ki jo je treba uveljavljati odgovorno.
Z ukrepi Vlada krepi integriteto zdravstvenega sistema, zmanjšuje finančne obremenitve in ustvarja pogoje za boljše, stabilnejše delovanje institucij. Najpomembneje pa je, da se s spremembami izboljšuje preglednost in poštenost sistema, kar je ključno za ohranitev zaupanja javnosti v javno zdravstvo.
