V Svobodi bomo v naslednjih štirih letih po vsej Sloveniji nadaljevali vlaganja v bolnišnice, sodobno tehnologijo in predvsem v zdravstvene delavce, da zagotovimo hitrejšo in kakovostnejšo obravnavo pacientov.
Delo še ni končano, naš cilj pa je jasen: okrepiti in nadgraditi javni zdravstveni sistem ter ga narediti še dostopnejšega vsem Slovenkam in Slovencem.
To ni le programska zaveza, temveč konkretna politika, ki jo uresničujemo na terenu. Obisk ministrice za zdravje dr. Valentine Prevolnik Rupel v Splošni bolnišnici Murska Sobota in v UKC Maribor je bil jasen dokaz, da modernizacija slovenskega zdravstva poteka sistematično, premišljeno in z mislijo na ljudi.
Sodobna diagnostika za Pomurje
Vlaganje v sodobno infrastrukturo in vrhunsko medicinsko opremo je temelj močnega in odpornega javnega zdravstva. V Murski Soboti so namenu predali novo multidiagnostično rentgensko napravo, ki za prebivalke in prebivalce Pomurja pomeni pomembno pridobitev.
Investicija, vredna več kot pol milijona evrov, prinaša natančnejšo diagnostiko ter hitrejšo in varnejšo obravnavo. Nova naprava nadomešča rentgen iz leta 2010, za katerega dobavitelji v zadnjih letih niso več zagotavljali rezervnih delov. Vsaka morebitna okvara bi pomenila resno tveganje za nemoteno delo bolnišnice in za paciente. Zdaj bo preiskava hitrejša, izvidi natančnejši, izpostavljenost sevanju manjša.
Ministrica dr. Prevolnik Rupel je ob predaji poudarila širši pomen takšnih naložb: »Vsaka taka posodobitev pomeni boljšo kakovost in varnost obravnave, natančnejše izvide ter manj sevanja, kar je pomembno tako za paciente kot za zaposlene.«
Vsaka taka posodobitev pomeni boljšo kakovost in varnost obravnave, natančnejše izvide ter manj sevanja, kar je pomembno tako za paciente kot za zaposlene.
Ob tem je izpostavila tudi pomen trenutka: »Ko dobimo novo opremo, je to vedno poseben trenutek. Odpiramo nekaj, kar smo zgradili, nekaj, kar smo uspeli nabaviti – in to je vedno v dobro pacientov. Tudi današnja pridobitev bo zagotovo pomenila sodobnejšo diagnostiko, manj sevanja za paciente ter boljše rezultate, ki jih omogoča ta naprava. Zato se trudimo in se bomo še naprej trudili, da pacientom zagotovimo boljšo, kakovostnejšo, varnejšo in sodobnejšo obravnavo.«
Nova pridobitev dopolnjuje sodoben diagnostični sklop bolnišnice. Po mamografiji prihajajo še magnetna resonanca, angiograf in CT s fotonskim štetjem. V tem investicijskem ciklu bo murskosoboška bolnišnica prejela skoraj 5,7 milijona evrov za pet ključnih aparatov. V zadnjih treh letih je bolnišnica za opremo in infrastrukturne projekte skupaj pridobila več kot 30 milijonov evrov.
Za Pomurje je to izjemnega pomena. Kar 94 odstotkov pacientov prihaja iz regije, večina zdravstvenih storitev se tako opravi doma. To pomeni manj poti v Maribor ali Ljubljano, več varnosti in več dostopnosti.
Ministrica je ob tem posebej nagovorila zaposlene: »Hkrati takšne pridobitve pomembno izboljšujejo tudi delovne pogoje zaposlenih. Ko lahko pacientom ponudijo boljšo obravnavo in tisto, kar res potrebujejo, so zagotovo tudi sami bolj zadovoljni. Tako kot smo vsi bolj zadovoljni, ko svoje delo opravljamo bolje, natančneje in kakovostneje, verjamem, da so ob tem zadovoljni tudi vsi zaposleni.«
V bolnišnici, kjer je zaposlenih približno 1230 ljudi in kjer dnevno obravnavajo okoli tisoč obiskovalcev, to pomeni konkretno razbremenitev dela in višjo raven storitev. Tehnologija pa sama po sebi ni dovolj.
Kot je poudarila ministrica, je znanje zdravstvenih delavcev tisto, ki daje opremi pravo vrednost. »Z vlaganji v zdravstveni sistem bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Kot vedno poudarjam, je naš cilj dvojen: na eni strani izboljšati delovne pogoje zaposlenih, na drugi strani pa v prvi vrsti omogočiti še boljšo obravnavo pacientov.«
Z vlaganji v zdravstveni sistem bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Kot vedno poudarjam, je naš cilj dvojen: na eni strani izboljšati delovne pogoje zaposlenih, na drugi strani pa v prvi vrsti omogočiti še boljšo obravnavo pacientov.
Največji investicijski cikel v zgodovini UKC Maribor
Obisk ministrice dr. Valentine Prevolnik Rupel v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor je pokazal, kako konkretno poteka posodobitev zdravstva v severovzhodni Sloveniji. Novi obsevalniki, sodobna oprema na oddelku za onkologijo, dodatne bolniške postelje ter začetek prenove prostorov Centralne lekarne pomenijo pomemben razvojni premik za eno največjih zdravstvenih ustanov v državi.
Na Oddelku za onkologijo so že nameščeni trije od štirih novih linearnih pospeševalnikov ter nov CT simulator, ki omogoča natančnejše načrtovanje radioterapevtskih terapij. Skupna vrednost naložbe v štiri obsevalnike, CT simulator in pripadajočo opremo znaša skoraj 34 milijonov evrov. Gre za eno največjih tehnoloških posodobitev na področju onkologije v državi, ki bo izboljšala kakovost oskrbe bolnikov z rakom ter povečala dostopnost do zdravljenja v severovzhodni Sloveniji.
Na oddelku so prejeli tudi 50 novih bolniških postelj, skupna vrednost opreme za onkologijo, ki bo dobavljena v več sklopih, znaša 5,7 milijona evrov. To pomeni boljše pogoje za bolnike in za zdravstveno osebje, ki vsak dan skrbi za zahtevne in pogosto dolgotrajne obravnave.
Ministrica je ob ogledu poudarila pomen vlaganj, ki presegajo zgolj številke: vsak nov aparat pomeni večjo varnost, večjo zanesljivost delovanja in manj prekinitev zdravljenja. Nadomeščajo se dotrajane naprave, ki so se pogosto kvarile, s tem pa se bistveno izboljšuje stabilnost onkološke dejavnosti.
Pomemben del obiska je bilo tudi odkritje temeljne table ob začetku ureditve prostorov Centralne lekarne. Prenova bo zagotovila ustrezne pogoje za izvajanje lekarniške dejavnosti ter varno in kakovostno oskrbo bolnikov. Upravljanje z zdravili zahteva visoke standarde, sodobne prostore in tehnološko podporo, saj gre za eno ključnih točk varnosti v bolnišničnem sistemu. Celotna investicija je vredna več kot 8,5 milijona evrov.
V sklopu razvoja onkološke dejavnosti potekajo tudi priprave na rušenje objekta na Masarykovi ulici, kar odpira prostor za nadaljnjo širitev in nadgradnjo onkološkega oddelka. Gre za premišljeno načrtovan proces, ki bo omogočil dolgoročno prostorsko ureditev in še boljše pogoje za zdravljenje.
Ob obisku je bil prisoten tudi minister za finance Klemen Boštjančič, ki je poudaril: »Danes nismo tukaj zato, da bi govorili o planih, ampak da si ogledamo projekte, ki že tečejo – od Masarykove do centralne lekarne in linearnih pospeševalnikov.«
Danes nismo tukaj zato, da bi govorili o planih, ampak da si ogledamo projekte, ki že tečejo – od Masarykove do centralne lekarne in linearnih pospeševalnikov.
Njegove besede potrjujejo, da so investicije realnost in ne obljuba. Gradbišča, nova oprema in prenovljeni prostori so dokaz, da država stoji za javnim zdravstvom.
Ob tem je minister dodal še osebno noto: »To, kar sem videl v Mariboru, presega vsa pričakovanja. Je eno najbolj globokih doživetij v tem mandatu. Energija in strast do pomoči pacientom sta redko videni. V javnem zdravstvu se da in se mora.«
To, kar sem videl v Mariboru, presega vsa pričakovanja. Je eno najbolj globokih doživetij v tem mandatu. Energija in strast do pomoči pacientom sta redko videni. V javnem zdravstvu se da in se mora.
S tem je izpostavil tisto, kar številke pogosto ne zajamejo. Za investicijami stojijo ljudje, ki vsak dan skrbijo za paciente v najtežjih trenutkih. Prav ta energija in strokovnost sta temelj, na katerem gradimo nadaljnji razvoj.
Maribor kot eden od dveh univerzitetnih kliničnih centrov v državi nosi posebno odgovornost. Z vlaganji v onkologijo, lekarniško dejavnost in infrastrukturo se krepi dostopnost zahtevnega zdravljenja za širšo regijo. To pomeni manj napotitev drugam, krajše poti do terapij in večjo stabilnost sistema.
Vsak nov obsevalnik, vsaka nova postelja in vsak prenovljen prostor pomenijo več kot investicijo. Pomenijo zaupanje v javno zdravstvo in v ljudi, ki ga vsak dan soustvarjajo.
Delo še ni končano
V tem mandatu smo za posodobitev drage medicinske opreme po Sloveniji zagotovili več kot 100 milijonov evrov. To niso številke na papirju, to so nove naprave, prenovljeni oddelki, sodobnejši pogoji za delo in hitrejša obravnava za ljudi.
Slovenija potrebuje močno javno zdravstvo. Takšno, ki je dostopno vsem, ne glede na kraj bivanja ali socialni položaj. Takšno, ki temelji na znanju, solidarnosti in dostopnosti.
Delo še ni končano. Pred nami so novi projekti, nove investicije in nadaljnje sistemske izboljšave. Svoboda potrebuje še en mandat, da lahko nadaljuje začrtano pot, utrdi javni zdravstveni sistem in zagotovi, da bo ostal dostopen vsem.
Odločitev je v rokah ljudi. 22. marca odločamo, ali bomo nadaljevali z vlaganji, modernizacijo in krepitvijo javnega zdravstva, ali se bomo vrnili na stare poti privatizacije. Mi smo pripravljeni nadaljevati.
