Volilni avtobus Svobode je tokrat odpeljal v Zasavje, kjer je v enem dnevu povezal kraje, ki jih druži skupna zgodovina industrijskega razvoja, sedaj pa tudi skupna ambicija po novem gospodarskem in družbenem razvoju regije.
Avtobus je znova krenil iz Ljubljane, med potjo pa se je ustavil v Litiji, Zagorju ob Savi, Trbovljah, Hrastniku, Radečah in v Laškem, kjer so se naši poslanski kandidati srečali z občankami in občani, obiskali mestna središča ter prisluhnili vprašanjem in pobudam lokalnih skupnosti.
Na poti skozi regijo so se ljudem predstavili kandidati iz volilne enote Novo mesto: mag. Nataša Avšič Bogovič (Hrastnik–Trbovlje), dr. Vinko Logaj (Litija), Jožica Derganc (Laško) in Teodor Uranič (Zagorje ob Savi). Avšič Bogovič je vodja poslanske skupine Svoboda, Logaj opravlja funkcijo ministra za vzgojo in izobraževanje, Derganc in Uranič pa sta že poslanca. Gre za ekipo, ki dobro pozna razvojne izzive regije – od prometne povezanosti in gospodarskega prestrukturiranja do zdravstva, socialne oskrbe, stanovanjske politike ter novih razvojnih priložnosti za mlade.
Poti avtobusa v Zasavje sta se pridružila tudi predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič, minister za javno opravo Franc Props in nekdanji minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar – prva je kandidatka Svobode v volilnem okraju Ljubljana Center, Poklukar pa v Kamniku.
Zasavje je prostor z močno industrijsko in rudarsko tradicijo, ki je desetletja zaznamovala življenje in delo ljudi v teh dolinah. Sedaj pa regija stopa na novo razvojno pot. V zadnjih štirih letih so se začeli številni projekti na področju infrastrukture, zdravstva, socialne oskrbe, podjetništva in tehnološkega razvoja, ki spreminjajo razvojno podobo območja. Prav pogovoru o teh projektih – njihovemu pomenu, obsegu in vplivu na življenje ljudi – so tudi namenjena neposredna srečanja z ljudmi.
Sicer ima Zasavje tudi jasno upravno-statistično opredelitev. Zasavsko statistično regijo sestavljajo štiri občine: Hrastnik, Litija, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Gre za eno najmanjših slovenskih statističnih regij, ki se je zgodovinsko razvila ob reki Savi in bila desetletja zaznamovana predvsem z rudarstvom, energetiko in industrijo. Sedaj regija postopoma prehaja v razvojno fazo.
V širšem razvojnem in prostorskem smislu pa Zasavje pogosto povezujemo tudi z bližnjimi občinami, kot sta Laško in Radeče, ki sta z zasavsko dolino tesno povezani prometno, gospodarsko in zgodovinsko. Prav zato se tudi razvojni projekti države pogosto obravnavajo v širšem prostoru srednje Save, kjer sodelujejo občine iz več statističnih regij, vendar z enotnim ciljem – izboljšati življenjske pogoje, prometno povezanost in razvojne možnosti celotnega območja.
mag. Nataša Avšič Bogovič: »Pred štirimi leti sem v politiko vstopila pogumno, odgovorno in z veliko energije za spremembe. Tudi danes ostajam enaka – borbena, vztrajna in nepopustljiva. Življenje med ljudmi me je naučilo poslušanja in iskanja rešitev, zato dobro razumem, kaj ljudje potrebujejo: varnost, dostojno delo, dostopno zdravstvo in razvojne priložnosti za mlade. Rezultati našega dela so danes konkretni, vendar delo še ni končano. Zasavje je vedno znalo stopiti skupaj, ko je bilo treba. Danes pa ljudje tukaj upravičeno pričakujejo priložnosti, razvoj in kakovostno življenje – ne več le zgodb o tem, kaj je bilo nekoč. Prav zato sem se odločila kandidirati tukaj: ker so se v mandatu dr. Roberta Goloba končno začeli projekti, ki jih je ta dolina čakala desetletja. Zasavje ni obrobje. Postaja regija z ambicijo, znanjem in konkretnimi projekti. Prejela je pomembna sredstva za gospodarstvo, infrastrukturo in razvoj, projekti so v teku in smer razvoja je jasno začrtana. Po dolgih letih zastojev se pripravljajo projekti, ki bodo bistveno izboljšali povezave Zasavja – od nove cestne povezave Hrastnik–Zidani Most do prenove železniških postaj in drugih pomembnih infrastrukturnih projektov. Moja zaveza je preprosta: če mi volivke in volivci zaupajo mandat, bom te projekte pripeljala do konca – odgovorno, vztrajno in v dialogu z ljudmi.«
Prav zato sem se odločila kandidirati tukaj: ker so se v mandatu dr. Roberta Goloba končno začeli projekti, ki jih je ta dolina čakala desetletja.
Zasavje smelo v razvoj za boljšo kakovost življenja
Zasavje je skozi desetletja zaznamovala težka industrija in premogovništvo, ki je v obdobju največjega razcveta zaposlovalo med šest in sedem tisoč rudarjev ter odločilno oblikovalo gospodarsko in družbeno podobo regije. Na območju so delovali trije rudniki rjavega premoga – Trbovlje-Hrastnik, Zagorje in Kresnice – zadnji med njimi je vrata zaprl leta 2018. Po zaprtju rudnikov se je regija soočila z zahtevnim procesom gospodarskega prestrukturiranja in iskanja novih razvojnih poti.
V zadnjih štirih letih se v Zasavju oblikuje nova razvojna usmeritev, ki temelji na inovativnih podjetjih, visokotehnoloških dejavnostih, razvoju znanja ter podpori podjetništvu. Gospodarsko strukturo regije danes sestavljajo predvsem mala in srednja podjetja ter dejavnosti z višjo dodano vrednostjo, med drugim predelovalna industrija, informacijske tehnologije, gradbeništvo, storitveni sektor in turizem. Med najpomembnejšimi podjetji v regiji so Eti Izlake, Steklarna Hrastnik, Trgograd in Dewesoft, ki s svojim razvojem dokazujejo, da ima regija pomemben potencial za prehod v sodobno, tehnološko usmerjeno gospodarstvo.
Kljub razvoju regije ostajajo izzivi. Zasavska statistična regija je najmanjša slovenska regija po površini, saj meri približno 485 kvadratnih kilometrov, v njej pa živi okoli 57.000 prebivalcev oziroma približno 2,7 odstotka prebivalstva Slovenije. Regija ustvarja približno 942 milijonov evrov bruto domačega proizvoda, kar predstavlja okoli 1,5 odstotka slovenskega BDP. Demografska slika regije ostaja zahtevna, saj je naravni prirast negativen, vendar se število prebivalcev v zadnjih letih kljub temu nekoliko povečuje, predvsem zaradi priseljevanja. Prav zato je razvoj novih delovnih mest, izboljšanje infrastrukture in krepitev javnih storitev ključnega pomena za prihodnost regije.
Velika vlaganja v prometno infrastrukturo: več kot 70 milijonov evrov za ceste in železnice
Prometna infrastruktura ostaja ena ključnih razvojnih tem Zasavja, saj je regija zaradi svoje lege že desetletja prometno slabše povezana z avtocestnim omrežjem in večjimi gospodarskimi središči. Prav izboljšanje prometne dostopnosti je bilo zato eno od osrednjih področij vlaganj v mandatu vlade dr. Roberta Goloba. V tem obdobju je bilo v cestno in železniško infrastrukturo v Zasavju vloženih približno 70 milijonov evrov, v državnih proračunih za prihodnji dve leti pa je za nadaljnje projekte predvidenih še dodatnih 30 milijonov evrov.
Med pomembnejšimi cestnimi projekti, ki so bili v tem času že izvedeni ali pa so v zaključnih fazah, izstopajo sanacija brežine v Šklendrovcu, rekonstrukcija regionalne ceste Trojane–Izlake–Zagorje, rekonstrukcija mostu čez Orehovico ter ureditev križišča pri urgentnem centru v Trbovljah. Ti posegi so bistveno izboljšali prometno varnost in pretočnost prometa na ključnih prometnih odsekih v regiji.
Pomemben del vlaganj je namenjen tudi železniški infrastrukturi. Zaključena je bila prenova železniških postaj Zagorje in Litija, kar predstavlja pomemben korak k izboljšanju železniškega prometa in večji dostopnosti javnega prevoza. V pripravi je tudi obnova železniške postaje Trbovlje, ki vključuje izgradnjo nadhoda in ureditev dodatnih parkirnih mest. Projekt je ocenjen na nekaj več kot 10,3 milijona evrov, razpis za izbor izvajalca pa je bil ponovljen zaradi previsokih ponudb na prvotnem razpisu.
Na področju cestnih povezav poteka tudi priprava projekta ceste Hrastnik–Zidani Most, ki je zaradi zahtevnega terena in sočasnega umeščanja železniške proge ter načrtovanih energetskih projektov eden najzahtevnejših infrastrukturnih projektov v regiji. Cilj je izboljšati povezavo Zasavja z osrednjo prometno osjo države ter zagotoviti boljšo dostopnost tako za prebivalce kot za gospodarstvo.
Pomemben projekt je tudi rekonstrukcija ceste skozi Dol pri Hrastniku, kjer je zaradi slabega stanja cestišča potrebna celovita prenova. Postopki so povezani z reševanjem lastniških vprašanj zemljišč in pripravo projektne dokumentacije, ki je ključna za nadaljevanje projekta in objavo razpisa za izvajalca gradbenih del.
Vse te investicije predstavljajo pomemben korak k izboljšanju prometne dostopnosti Zasavja, kar je eden ključnih pogojev za gospodarski razvoj regije, večjo mobilnost prebivalcev ter privabljanje novih investicij in delovnih mest.
Zdravstvo in socialna oskrba: pomembne investicije za boljšo dostopnost storitev
Pomemben del razvojnih vlaganj v Zasavju v tem mandatu predstavlja tudi krepitev zdravstvene in socialne infrastrukture. Cilj teh projektov je izboljšati dostopnost zdravstvenih storitev, skrajšati čakalne dobe ter zagotoviti boljše pogoje za starejše prebivalce regije.
Prav tako pomemben korak na področju zdravstva predstavlja investicija v Splošno bolnišnico Trbovlje, ki je prvič v svoji zgodovini prejela 5 milijonov evrov sredstev za posodobitev medicinske opreme. Bolnišnica je pridobila sodobno diagnostično opremo, med drugim magnetno resonanco, mamograf in kardiološki ultrazvok, kar bistveno izboljšuje možnosti za zgodnje odkrivanje bolezni in kakovostnejšo zdravstveno obravnavo pacientov.
Med pomembnimi pridobitvami za regijo je tudi obnova bolnišnične kuhinje, ki izboljšuje pogoje za oskrbo pacientov in delo zaposlenih. Hkrati so zdravstveni domovi v Zasavju dobili nova reševalna vozila in vozila za dežurne zdravnike, kar omogoča hitrejši odziv zdravstvenih služb na terenu ter boljšo dostopnost zdravstvenih storitev za prebivalce celotne regije.
Velik razvojni projekt na področju socialne oskrbe predstavlja gradnja novega doma starejših občanov v Hrastniku, ki je eden najpomembnejših socialnih projektov v regiji. Novi dom bo lahko sprejel med 150 in 160 stanovalcev, investicija pa je ocenjena na približno 20 milijonov evrov, pri čemer večino sredstev zagotavlja država. Projekt je pomemben odgovor na dolgoletno potrebo po sodobnih kapacitetah za institucionalno varstvo starejših, saj obstoječi dom teh standardov ne izpolnjuje več.
Dom v Hrastniku je del širšega nacionalnega programa širitve kapacitet socialne oskrbe, v okviru katerega po državi poteka več deset investicij v nove ali prenovljene domove starejših. V Zasavju pa bo ta projekt bistveno izboljšal pogoje za starejše prebivalce in razbremenil obstoječe kapacitete socialnega varstva.
Poleg tega v regiji nastajajo tudi nova javna najemna stanovanja, ki bodo pomembno prispevala k izboljšanju bivalnih pogojev za prebivalce. V Hrastniku je tako predvidena gradnja 84 javnih najemnih stanovanj, ki bodo pomembna pridobitev za lokalno skupnost, saj se v regiji že dlje časa kaže velika potreba po novih stanovanjih, obstoječi stanovanjski fond pa je večinoma star in dotrajan.
Pravični prehod Zasavja: več kot 80 milijonov evrov za novo gospodarsko prihodnost regije
Eden najpomembnejših razvojnih procesov v Zasavju v tem mandatu je prehod iz nekdanje premogovne regije v sodobno gospodarsko okolje, ki temelji na znanju, inovacijah in visokih tehnologijah. Ta preobrazba poteka v okviru programa pravičnega prehoda, s katerim država in Evropska unija podpirata regije, ki so bile zgodovinsko močno odvisne od premogovništva. Za razvojne projekte v Zasavju je bilo v tem okviru namenjenih več kot 80 milijonov evrov sredstev, ki so namenjena spodbujanju novih gospodarskih dejavnosti, raziskav in razvoja ter ustvarjanju kakovostnih delovnih mest. Gre za eno največjih razvojnih finančnih injekcij v regiji po zaprtju premogovnikov, katere cilj je dolgoročna gospodarska preobrazba Zasavja.
Pomemben del teh sredstev je namenjen podpori podjetništvu in industrijskim investicijam. Na razpisih za razvoj podjetniških projektov v regiji je bilo razdeljenih 30 milijonov evrov sredstev, namenjenih produktivnim naložbam podjetij ter projektom raziskav in razvoja. Glede na število prijav podjetij se pričakuje, da bodo razpoložljiva sredstva v celoti izkoriščena, kar potrjuje velik interes gospodarstva za razvojne priložnosti v regiji.
Razvojni prehod Zasavja je tesno povezan tudi z vzpostavljanjem novih tehnoloških in raziskovalnih projektov. Pomemben korak v tej smeri predstavlja vzpostavitev Centra za demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije, ki deluje v okviru Kemijskega inštituta. Gre za prvo javno znanstveno-raziskovalno institucijo v Zasavju, ki prinaša nova visokotehnološka delovna mesta ter krepi raziskovalno-razvojni potencial regije.
Razvoj znanja in inovacij je povezan tudi z regijskim učnim stičiščem Preplet, ki povezuje zasavske osnovne in srednje šole ter spodbuja sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami, gospodarstvom in raziskovalnimi institucijami. Projekt omogoča razvoj novih znanj in kompetenc, ki so potrebne za prihodnje tehnološke in industrijske dejavnosti v regiji.
Ob tem nastajajo tudi nove poslovne in podjetniške cone, ki ustvarjajo prostor za razvoj novih podjetij. Poslovna cona v Kisovcu je že zaključena in v njej že delujejo podjetja, med drugim proizvodni obrat družbe Skitti ter dejavnosti podjetja ETI. V Trbovljah na območju Lakoncev nastaja največja poslovna cona v regiji, velika približno 22 hektarjev, kjer bo zgrajen tehnološki kompleks Mesto akrobatov. V Hrastniku pa se pripravlja razvoj poslovne cone Rudnik, kjer bo poleg prenovljenih industrijskih objektov nekdanjega kompresorja nastal tudi podjetniški inkubator.
Pomemben del energetske preobrazbe regije predstavlja tudi gradnja sončne elektrarne z baterijskimi hranilniki na območju Prapretnega, med Hrastnikom in Trbovljami. Projekt prispeva k razvoju obnovljivih virov energije in krepi energetsko samooskrbo regije.
Vsi ti projekti skupaj predstavljajo ključne korake pri prehodu Zasavja iz nekdanje premogovne regije v sodobno gospodarsko okolje, ki temelji na inovacijah, tehnološkem razvoju in trajnostnih energetskih rešitvah. S tem Zasavje postopoma gradi novo razvojno identiteto in ustvarja pogoje za dolgoročno gospodarsko rast ter nova delovna mesta.
Obnova po poplavah in plazovih: skoraj 21 milijonov evrov za varnejše Zasavje
Zasavje so v zadnjih letih prizadele tudi naravne ujme, zlasti poplave in plazovi, ki so povzročili precejšnjo škodo na infrastrukturi in ogrozili varnost prebivalcev. Po najhujši ujmi avgusta 2023 je sedanja vlada začela obsežen program sanacije, katerega cilj je zagotoviti dolgoročno varnost naselij, stabilnost terena ter podnebno odpornejšo infrastrukturo.
Na ravni države poteka petletni program sanacije v skupni vrednosti 2,3 milijarde evrov, namenjen odpravi posledic poplav in vzpostavitvi trajnejših rešitev za vodotoke, plazove in poškodovano infrastrukturo. V okviru tega programa je pomemben del sredstev namenjen tudi Zasavju, kjer trenutno poteka več sanacijskih projektov.
Skupna vrednost aktivnih projektov sanacije in obnove v zasavski regiji znaša skoraj 21 milijonov evrov. Ti projekti vključujejo stabilizacijo terena, sanacijo plazov, obnovo cest in zaščito vodotokov, s čimer se bistveno povečuje varnost prebivalcev ter zmanjšuje tveganje za ponovne poškodbe ob morebitnih prihodnjih neurjih.
Eden največjih projektov poteka v Zagorju ob Savi, kjer se izvaja obsežna sanacija plazov nad avtobusno postajo ob Savi. Na tem območju je evidentiranih šest večjih plazov, ki se raztezajo na približno petih hektarjih površine in predstavljajo resno tveganje za okoliške prebivalce ter prometno infrastrukturo. Projekt sanacije, vreden več kot 13 milijonov evrov, vključuje stabilizacijo terena in zaščito naselja, s čimer bo neposredno zaščitenih približno 15 stanovanjskih objektov.
V okviru sanacijskih projektov se izvajajo tudi posegi na vodotokih in občinski infrastrukturi. Občine v zasavski regiji so prejele več kot 6,6 milijona evrov predplačil za odpravo posledic neurij, kar omogoča hitrejše izvajanje nujnih sanacijskih del in obnovo poškodovanih cest, mostov ter drugih infrastrukturnih objektov.
Voda, okolje in upravljanje prostora: pomembne investicije v vodno infrastrukturo
Pomemben del razvojnih projektov v Zasavju v zadnjih letih predstavlja tudi izboljšanje vodne infrastrukture ter varovanje naravnega okolja. Projekti na tem področju so usmerjeni v zagotavljanje zanesljive oskrbe s pitno vodo, učinkovitejše upravljanje vodnih virov ter večjo odpornost prostora na podnebne spremembe.
Eden pomembnejših projektov je nov vodni zbiralnik pitne vode Šemnik–Strahovlje, ki vključuje izgradnjo tranzitnega, primarnega in sekundarnega vodovoda. Investicija v vrednosti 1,6 milijona evrov je bila zaključena v letu 2025 in je bila delno financirana iz Načrta za okrevanje in odpornost. Projekt bistveno izboljšuje zanesljivost oskrbe s pitno vodo na širšem območju Zagorja ob Savi.
Poleg tega so bila za projekte oskrbe z vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda v regiji zagotovljena tudi evropska sredstva. Iz Načrta za okrevanje in odpornost ter dogovorov za razvoj regij je bilo za tri projekte v Zasavju namenjenih 4,3 milijona evrov, hkrati pa se izvajajo še štirje projekti za oskrbo in varčevanje s pitno vodo v skupni vrednosti skoraj 5 milijonov evrov.
Nekdanji rudniki kot nova razvojna priložnost Zasavja
Ena najpomembnejših razvojnih tem Zasavja ostaja tudi prihodnost območij, ki jih je desetletja zaznamovalo premogovništvo. Po zaprtju rudnikov se je regija znašla pred zahtevno nalogo sanacije nekdanjih rudarskih površin ter iskanja novih razvojnih priložnosti za degradirana območja.
Pomemben korak pri zagotavljanju varnosti in urejenosti nekdanjih rudniških območij predstavlja nadaljevanje vzdrževanja trajnih jamskih objektov nekdanjega rudnika Trbovlje–Hrastnik. Za monitoring in nujna vzdrževalna dela je bilo s podpisom novega aneksa k pogodbi zagotovljenih 3,6 milijona evrov sredstev, ki bodo namenjena vzdrževanju in sanaciji podzemnih objektov v naslednjih štirih letih. Namen projekta je zagotoviti dolgoročno stabilnost nekdanjih pridobivalnih prostorov ter varnost za prebivalce in infrastrukturo na površju.
Hkrati se odpirajo tudi nove razvojne možnosti za uporabo nekdanjih rudniških objektov. V pripravi je novela zakona s področja rudarstva, ki bo omogočila ponovno uporabo zaprtih rudniških podzemnih prostorov za turistične, kulturne in športne dejavnosti. Takšna ureditev bi lokalnim skupnostim omogočila revitalizacijo degradiranih industrijskih območij ter razvoj novih projektov, ki bi nekdanjo industrijsko dediščino povezali s sodobnimi oblikami turizma in kulturnih dejavnosti.
Ponovna raba rudniških prostorov lahko tako postane pomemben razvojni potencial regije. Takšni projekti bi lahko prispevali k oživljanju nekdanjih industrijskih območij, ustvarjanju novih delovnih mest ter krepitvi turistične in kulturne ponudbe Zasavja, hkrati pa bi ohranili pomemben del rudarske dediščine, ki je desetletja oblikovala identiteto tega prostora.
Preobrazba nekdanjih rudniških območij tako simbolno in razvojno predstavlja prehod Zasavja iz obdobja premogovništva v novo gospodarsko in družbeno poglavje, ki temelji na trajnostni rabi prostora, inovativnih projektih ter ohranjanju industrijske dediščine kot dela regionalne identitete.
Vladni obisk v Zasavju: razvojni načrt za prihodnost regije
Pomemben mejnik v razvoju regije je predstavljal tudi vladni obisk Zasavja 9. decembra 2025, na katerem so se predstavniki države seznanili z izzivi in razvojnimi priložnostmi regije ter sprejeli več pomembnih odločitev za njeno prihodnost. Obisk je potekal na več lokacijah po regiji in je vključeval srečanja z gospodarstvom, predstavniki lokalnih skupnosti ter institucijami, ki so ključne za razvoj Zasavja.
V okviru obiska je bila posebna pozornost namenjena razvoju gospodarstva in inovacij. Predstavljeni so bili projekti podjetniškega inkubatorja Katapult in tehnološkega kompleksa Mesto akrobatov, ki predstavljata pomemben del razvojnega ekosistema regije ter spodbujata nastajanje novih tehnoloških podjetij. Takšni projekti ustvarjajo okolje, ki omogoča razvoj inovacij, podjetništva in novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.
Na srečanjih z lokalnimi predstavniki in gospodarstvom je bila pomembna tema tudi priprava novega zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki bo omogočil oblikovanje razvojnih strategij, prilagojenih specifičnim potrebam posameznih regij. Zasavska regija je že pripravila del strateških izhodišč za prihodnji razvoj na področjih gospodarstva, turizma in drugih dejavnosti, ki naj bi regiji omogočili hitrejši razvoj in zmanjševanje razvojnega zaostanka.
Poseben poudarek je bil namenjen tudi prometni infrastrukturi, stanovanjski politiki, socialni oskrbi ter gospodarskemu prestrukturiranju regije. Ob zaključku obiska je bila izražena zaveza, da se bodo razvojni projekti, ki so se v zadnjih štirih letih začeli v regiji, nadaljevali in nadgradili tudi v prihodnjem obdobju.
Vladni obisk je tako pomenil pomembno potrditev, da ima Zasavje kljub zahtevni industrijski dediščini pomembne razvojne potenciale. Na eni strani gre za regijo z inovativnimi podjetji in močno industrijsko tradicijo, na drugi strani pa za prostor, kjer lahko razvoj novih tehnologij, turizma in podjetništva ustvari nova delovna mesta ter okrepi gospodarsko prihodnost regije.
dr. Robert Golob: »Zasavje je po desetletjih, ko je bilo zaznamovano s premogovništvom in težko industrijo, danes na novi razvojni poti. Prav zaradi podjetij, ki so v tej regiji razvila napredne tehnologije in znanje, Zasavje postaja prostor inovacij in novih priložnosti. Takšne zgodbe dokazujejo, da lahko tudi regije, ki so se soočale z velikimi gospodarskimi spremembami, najdejo svojo pot naprej in postanejo zgled drugim. Pri razvoju regij, ki so v določenem obdobju zaostajale, moramo iskati dobre prakse in jih znati nadgraditi. Prav zato smo želeli v Zasavju predstaviti tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, saj je ta regija ena od pionirk na področju sodelovanja zaposlenih pri uspehu podjetij. Verjamem, da takšni modeli krepijo pripadnost zaposlenih podjetjem in ustvarjajo bolj pravično ter vključujoče gospodarstvo. Z župani in gospodarstvom smo se dogovorili, da bomo pripravili razvojni načrt za zasavsko regijo, ki bo omogočil nadaljnje projekte in nove razvojne priložnosti. Naš cilj je jasen: ustvarjati pogoje, da se lahko ljudje v Zasavju dobro živijo, delajo in ustvarjajo tudi v prihodnje.«
Zasavje je po desetletjih, ko je bilo zaznamovano s premogovništvom in težko industrijo, danes na novi razvojni poti. Prav zaradi podjetij, ki so v tej regiji razvila napredne tehnologije in znanje, Zasavje postaja prostor inovacij in novih priložnosti.
Poklon pokojnemu predsedniku republike dr. Janezu Drnovšku
Ob obisku Zagorja ob Savi je tamkajšnji kandidat Svobode Uranič skupaj z vodjo poslanske skupine in kandidatko Avšič Bogovič položil rože k spomeniku nekdanjega predsednika republike in predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Poudaril, je da je Drnovšek s svojo modrostjo in preudarnostjo zaznamoval pomemben del slovenske zgodovine, njegove misli pa ostajajo aktualne še danes: »Dr. Janez Drnovšek je pogosto poudarjal, da pravi razvoj človeštva ni v tehnologiji in bogastvu, temveč v zavesti, v sočutju, sodelovanju in odgovornosti do soljudi in narave. Če želimo boljši svet, moramo najprej postati boljši ljudje. Te njegove misli nas opominjajo, da se ob hitrem razvoju tehnologije in napredka pogosto pozablja na tisto najbolj preprosto in hkrati najpomembnejše – na človečnost. Človek mora tudi v najtežjih časih ohraniti človečnost, odgovornost in sočutje. Prav zato so te misli še danes dragoceno vodilo pri naših osebnih odločitvah in pri našem odnosu do drugih ljudi.«
Teodor Uranič: »Zagorje ob Savi je za nas domačine poseben kraj. Radi rečemo, da je to najlepše mesto na svetu – ne zato, ker bi bilo popolno, ampak zato, ker ga gledamo s srcem. Tukaj živimo, tukaj ustvarjamo in tukaj gradimo skupnost, v kateri se dobro počutimo. Zato si želim, da se tudi obiskovalci pri nas dobro počutijo in da iz Zagorja odnesejo prijetne občutke. Naše mesto je majhno, a ima veliko srce. In prav ta občutek pripadnosti, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja je tisto, kar daje našemu prostoru posebno vrednost.«
Zagorje ob Savi je za nas domačine poseben kraj. Radi rečemo, da je to najlepše mesto na svetu – ne zato, ker bi bilo popolno, ampak zato, ker ga gledamo s srcem.
Občina Litija: promet, voda, šolstvo in zdravstvo v središču vlaganj
V občini Litija so bili v tem mandatu potrjeni, načrtovani, začeti ali izvedeni številni pomembni projekti. Med največjimi izstopa sanacija brežine v Šklendrovcu v vrednosti 10,78 milijona evrov, ki predstavlja enega ključnih varnostnih in infrastrukturnih posegov na območju občine. Zelo pomembna je tudi celostna infrastrukturna ureditev naselja Kresnice, vredna 4,85 milijona evrov, ki izboljšuje komunalno in prometno ureditev kraja.
Med ključnimi projekti so tudi razširitev z nadgradnjo vodovoda Litija–Šmartno v vrednosti 3,61 milijona evrov, gradnja vodovoda Dole v vrednosti 2,76 milijona evrov in dograditev kanalizacije v Litiji oziroma opremljanje aglomeracije Litija–Šmartno v vrednosti 2,01 milijona evrov. Ti projekti skupaj pomenijo pomemben premik pri oskrbi s pitno vodo, odvajanju in čiščenju odpadnih voda ter komunalni odpornosti občine.
Pomemben del vlaganj je usmerjen tudi v gospodarstvo in javne storitve. Med večjimi projekti so povečanje predilnih kapacitet Predilnice Litija v vrednosti 1,93 milijona evrov, pomoč zaradi energetske krize v višini 1,77 milijona evrov, sanacija Gimnazije Litija v vrednosti 1,27 milijona evrov in prenova ter širitev pediatričnega oddelka Zdravstvenega doma Litija v vrednosti 486 tisoč evrov. Ob tem so bili izvedeni še nakup reševalnega vozila, opreme za ginekološki dispanzer in zobozdravniških stolov za zdravstveni dom, pa tudi vlaganja v športno infrastrukturo, kot sta ureditev športnega parka NK Litija in zamenjava poda v športni dvorani Litija.
dr. Vinko Logaj: »Pogosto zaradi pomanjkanja pravih informacij niti nimamo predstave, koliko sredstev je vlada v tekočem mandatu namenila za območje občin Litija in Šmartno pri Litiji. Po seznamu projektov, ki je javno dostopen na vladnem portalu, je bilo v tem mandatu za razvoj in investicije namenjenih za obe občini skupaj rekordnih 21,8 milijona evrov. Od tega polovica iz državnega proračuna, polovica pa iz kohezijskih virov. Gre za sredstva, ki so bila vložena v ureditev komunalne infrastrukture, v šolske in zdravstvene objekte, v razvoj podjetništva in podjetij, na področje digitalne preobrazbe ter za dvig digitalnih kompetenc med občani in zaposlenimi v podjetjih. Del sredstev je bil namenjen tudi sanaciji po poplavah, podpori športu in nevladnim organizacijam, mladinskemu sektorju, športni infrastrukturi ter sanaciji zaprtega odlagališča Rakovnik. V lokalnih skupnostih imamo pogosto le informacijo o sredstvih, ki predstavljajo prihodke v občinske proračune. Zato je pomembno poudariti, da je aktualna vlada s pomočjo razpisov na posameznih ministrstvih skrbela za uravnotežen razvoj na vseh področjih. Tak način razporejanja sredstev omogoča razvoj in ustvarjanje blaginje v družbi. V novem mandatnem obdobju lahko z nadaljevanjem dela te vlade in z dobrimi projekti v obeh občinah ter podjetjih, ki so usmerjena v razvoj, ta sredstva še povečamo. Hkrati pa lahko okrepimo aktivnosti, ki bodo zmanjšale stroške vrtcev in šolanja ter izboljšale zdravstveno in dolgotrajno oskrbo.«
Pogosto zaradi pomanjkanja pravih informacij niti nimamo predstave, koliko sredstev je vlada v tekočem mandatu namenila za območje občin Litija in Šmartno pri Litiji. Po seznamu projektov, ki je javno dostopen na vladnem portalu, je bilo v tem mandatu za razvoj in investicije namenjenih za obe občini skupaj rekordnih 21,8 milijona evrov.
Občina Laško: protipoplavna varnost, komunalna infrastruktura in zdravstvo
V občini Laško so bili v tem mandatu evidentirani projekti v skupni vrednosti približno 45,5 milijona evrov. Največji projekt predstavlja zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Savinje – I. sklop v vrednosti 27,53 milijona evrov, kar je daleč največji poseg v občini in eden ključnih projektov za dolgoročno varnost prostora. Zelo pomembna sta tudi odvajanje in čiščenje meteornih voda v vrednosti 3,51 milijona evrov ter sanacija po poplavah 2023 v vrednosti 3,02 milijona evrov.
Med večjimi komunalnimi in infrastrukturnimi projekti izstopajo še izgradnja kanalizacijskega sistema v aglomeraciji Laško v vrednosti 1,80 milijona evrov, prizidek k Zdravstvenemu domu Laško v vrednosti 1,26 milijona evrov ter obnova in dograditev vodovodnega omrežja v občini Laško v vrednosti 1,22 milijona evrov. Pomembna so tudi vlaganja v oskrbo s pitno vodo, med drugim v okviru projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji – 2. sklop v vrednosti 819 tisoč evrov.
Na področju gospodarstva in kakovosti bivanja so bili podprti tudi projekti Lesena samolepilna talna obloga Fragmat tim v vrednosti milijona evrov in Recikliran ekološki bitumen Fragmat Tim d.o.o. v vrednosti 300 tisoč evrov. Občina je prejela tudi 1,58 milijona evrov pomoči zaradi energetske krize, izvedena pa so bila še vlaganja v športno in javno infrastrukturo: izgradnja šolske športne dvorane Rimske Toplice, obnova športne dvorane Tri lilije Laško in ureditev Zdraviliškega parka. Del projektov je bil namenjen tudi digitalni preobrazbi podjetij, prometnemu načrtovanju ter dostopnosti javnih kulturnih vsebin.
Jožica Derganc: »Pred štirimi leti sem prvič vstopila v politiko in poslanske klopi s spoštovanjem, odgovornostjo in jasnim ciljem. Biti poslanka ni poklic, ampak poslanstvo. Politika ne sme biti prostor praznih obljub, temveč prostor odgovornosti, sodelovanja in iskanja rešitev. Moje vodilo je, da delujem v dobro ljudi in da sem glas tistih, ki jih zastopam. Ker naše delo še ni končano, sem se odločila, da ponovno kandidiram za poslanko, tokrat v volilnem okraju Laško. Še naprej se bom zavzemala za kakovostno javno zdravstvo, za gospodarstvo, ki ustvarja nova delovna mesta in dostojne plače, za sodoben in močan izobraževalni sistem ter za podporo mladim družinam in starejšim. Verjamem v odprt dialog, sodelovanje in spoštovanje različnosti. To so vrednote, na katerih lahko gradimo stabilno in povezano družbo. Prav zato želim tudi v prihodnje prispevati k odločitvam, ki bodo ljudem prinašale konkretne rešitve in boljše pogoje za življenje. Ne obljubljamo nemogočega – obljubljamo delo, odločnost in zaupanje. Skupaj zmoremo več in lahko ustvarimo prihodnost Slovenije, na katero bomo ponosni. 22. marec je dan odločitve, ko lahko skupaj potrdimo to pot.«
Pred štirimi leti sem prvič vstopila v politiko in poslanske klopi s spoštovanjem, odgovornostjo in jasnim ciljem. Biti poslanka ni poklic, ampak poslanstvo.
Občina Radeče: javni prostor, šport, zdravstvo in razvoj ob Savi
V občini Radeče so bili v tem mandatu evidentirani projekti v skupni vrednosti približno 8,4 milijona evrov. Največji projekt predstavlja pomoč zaradi energetske krize v višini 2,35 milijona evrov, med največjimi razvojnimi projekti v občini pa izstopa zelena ureditev splavarske promenade z mestnim parkom v vrednosti 2,13 milijona evrov, ki pomembno prispeva k prenovi javnega prostora in urejanju mestnega jedra ob Savi.
Pomemben regionalni projekt, ki sega tudi v Radeče, je daljinska kolesarska pot Sava–Krka BIKE v vrednosti 2,25 milijona evrov, med ključnimi prometnimi projekti pa je tudi poseg na odseku glavne ceste G1-5 Zidani Most–Radeče v vrednosti 560 tisoč evrov. Med večjimi projekti v občini izstopajo še Paviljon papirne umetnosti – Radeče v vrednosti 350 tisoč evrov ter dograditev športne dvorane Radeče v vrednosti 250 tisoč evrov, kar dopolnjuje še dodatna ureditev športne dvorane Radeče v vrednosti 100 tisoč evrov.
Na področju zdravstva sta bila izvedena tudi prenova laboratorija Zdravstvenega doma Radeče v vrednosti 133 tisoč evrov in nakup opreme v vrednosti 114 tisoč evrov. Občina je bila vključena tudi v manjše digitalne, prometne in kulturnovarstvene projekte, med drugim pripravo občinske celostne prometne strategije, projekte digitalnih kompetenc ter obnove kulturne dediščine, kot sta posega na cerkvah sv. Treh kraljev in sv. Martina.
Zasavje kot dokaz, da lahko razvoj doseže vse dele države
Zgodba Zasavja v času vlade dr. Roberta Goloba torej kaže, kako pomembno je, da ima država jasno razvojno vizijo in voljo, da jo tudi uresničuje. Regija, ki je bila desetletja zaznamovana z zapiranjem rudnikov, gospodarskimi pretresi in občutkom zapostavljenosti, danes stopa na pot novega razvojnega cikla. Ta temelji na sodobni infrastrukturi, inovativnem gospodarstvu, znanju in kakovostnih javnih storitvah.
V zadnjem mandatu so se v Zasavju začeli ali zaključili projekti, ki pomembno spreminjajo razvojno sliko regije – od velikih vlaganj v prometno infrastrukturo, zdravstvo in izobraževanje do projektov, ki krepijo lokalno gospodarstvo, turizem in kakovost bivanja. Ti projekti niso nastali sami od sebe. So rezultat sodelovanja med lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in državo ter jasnega sporočila, da mora biti razvoj Slovenije uravnotežen in dostopen vsem regijam.
Prav Zasavje je eden izmed primerov, kjer se vidi pristop vlade dr. Roberta Goloba in Svobode: razvoj ne sme biti privilegij največjih mest, temveč mora doseči tudi regije, ki so bile v preteklosti prepogosto spregledane. S sistematičnimi vlaganji v infrastrukturo, javne storitve in razvojne programe se ustvarjajo pogoji, da lahko tudi Zasavje postane prostor novih priložnosti za podjetništvo, inovacije in kakovostno življenje.
Današnja podoba Zasavja je zato tudi dokaz, da se lahko z odgovornim vodenjem države in s sodelovanjem vseh deležnikov premikajo stvari na bolje. Projekti, ki so bili začeti ali dokončani v zadnjih letih, niso le številke in investicije – so konkretne izboljšave za ljudi, ki tukaj živijo, delajo in ustvarjajo.
Prav zato obisk volilnega avtobusa Svobode v Zasavju ni bil le simboličen. Bil je priložnost, da se ponovno potrdi zaveza, da se začeto delo nadaljuje. Razvoj, ki se je v zadnjih štirih letih začel v tej regiji, je treba nadaljevati – z enako odločnostjo, sodelovanjem in zavedanjem, da ima tudi Zasavje pomembno mesto v prihodnosti Slovenije.
