Danes so v Novem mestu podpisali zgodovinsko pomemben dokument – pismo o nameri za ustanovitev javne univerze. Sopodpisniki so minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, župan Novega mesta Gregor Macedoni ter predstavniki visokošolskih in raziskovalnih ustanov iz regije. Gre za vsebinsko bogat in simbolno močan korak, ki prinaša novo obdobje decentralizacije znanja in razvojne priložnosti za jugovzhodno Slovenijo.
Znanje kot temelj odporne in vključujoče družbe
Pismo o nameri ni zgolj upravni dokument – je jasna politična in strateška zaveza, da Slovenija svojo prihodnost gradi na znanju. V času globalnih sprememb postaja ustvarjanje in ohranjanje znanja ključna prednost držav, ki želijo ostati odporne in konkurenčne.
Predsednik vlade dr. Robert Golob je ob tem poudaril:
»Znanje ni strošek. Znanje je strateška naložba v prihodnost.«
Znanje ni strošek. Znanje je strateška naložba v prihodnost.
Univerza kot most do enakih možnosti
Ustanovitev javne univerze v Novem mestu pomeni konkreten korak k enakim izobraževalnim možnostim za vse državljanke in državljane – ne glede na regijo ali socialno ozadje. Mladi iz jugovzhodne Slovenije bodo imeli dostop do kakovostnega visokega šolstva v domačem okolju, s čimer se preprečuje beg možganov in ustvarja pogoje za trajnostni razvoj regije.
To je manifestacija socialne pravičnosti v praksi: univerza kot orodje, ki omogoča enakovreden razvoj in aktivno vključevanje vseh generacij v družbeni napredek.
Sinergija med socialno državo in gospodarstvom
Stabilna in vključujoča socialna država je temelj uspešnega gospodarstva – in obratno. Močna javna infrastruktura, dostopno zdravstvo in izobraževanje niso breme, temveč gonilo inovacij in gospodarske rasti. Svoboda zato zagovarja tesno povezanost med družbeno odgovornostjo in gospodarsko uspešnostjo.
Zavezanost znanju – v številkah in dejanjih
V času vlade dr. Roberta Goloba so se vlaganja v znanstvenoraziskovalno dejavnost skoraj podvojila: leta 2022 je bilo na voljo 354 milijonov evrov, letos že 674 milijonov evrov, za prihodnje leto pa bodo ta sredstva prvič v zgodovini presegla 700 milijonov evrov.
Vzporedno z ustanovitvijo nove univerze potekajo tudi ključni sistemski ukrepi, kot sta prenova Zakona o visokem šolstvu (cilj: 1,5 % BDP za financiranje izobraževanja) in novela Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (1,25 % BDP za raziskave in inovacije iz javnih sredstev).
To so jasni dokazi, da znanje ni le politična fraza, temveč nacionalna prioriteta.
Zakaj univerza v Novem mestu?
Gre za rezultat večletnega sodelovanja civilne družbe, lokalne skupnosti in gospodarstva. Mestna občina Novo mesto je že zagotovila zemljišča in podporno okolje za prihodnji kampus. Znanju tako dajemo dom tudi v jugovzhodni Sloveniji, saj Dolenjska že dolgo potrebuje akademsko infrastrukturo, ki bo spremljala njen gospodarski utrip. Nova univerza bo strateška partnerica industriji, farmaciji, IT sektorju, kmetijstvu in javni upravi. Spodbujala bo sodelovanje med raziskovalci in podjetji. Gre za ključno naložbo v povezovanje regij, zmanjševanje centralizacije in dvig mednarodne konkurenčnosti Slovenije kot celote.
Skupaj za Slovenijo znanja
Pismo o nameri je več kot formalni začetek univerzitetnega projekta – je družbena zaveza prihodnjim generacijam. Ustvarja vizijo Slovenije, kjer znanje ni privilegij, temveč pravica. Kjer vsak otrok šteje. Kjer se z roko v roki gradita solidarnost in pogum.
Gradimo družbo znanja. Skupaj.
Z več znanja. Z več solidarnosti. Z več poguma.
