Ukrepi proti bolezni modrikastega jezika, ki se širi po Sloveniji in povzroča težave predvsem med rejci drobnice, je v zadnjih tednih v ospredju dela ministrstva za kmetijstvo.
Glavni poudarek je na dveh področjih – boljši obveščenosti rejcev ter hitrejši organizaciji ukrepov na terenu.
Na ministrstvu so ugotovili, da številni rejci niso imeli dovolj informacij o prepoznavanju bolezni in potrebnih postopkih, zato so okrepili komunikacijske kanale in vzpostavili posebno telefonsko linijo, kjer rejci lahko dobijo strokovne nasvete. S tem želijo preprečiti zamude pri odkrivanju novih primerov in zmanjšati posledice bolezni.
Veliko truda se vlaga tudi v reševanje logističnih težav na terenu. Zaradi širjenja bolezni je delo veterinarjev in vseh, ki pomagajo pri obvladovanju posledic, precej obremenjeno. V pomoč so se vključile tudi dodatne službe, ki skrbijo, da sistem deluje hitreje in bolj učinkovito.
Država hkrati preučuje možnosti za pomoč rejcem, ki so zaradi bolezni utrpeli škodo. Razmišljajo o različnih oblikah sofinanciranja, med drugim tudi o tem, kako pokriti stroške zdravljenja in cepljenja živali. Sprejeta je že odločitev, da bo cepljenje drobnice v prihodnjem obdobju obvezno, kar je pomemben korak k dolgoročnemu omejevanju bolezni.
Pri vsem tem pa se odpirajo vprašanja o vlogi Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ). Ta ima kot javno financirana svetovalna služba pomembno nalogo, da informacije pravočasno pridejo do rejcev in da se težave s terena učinkovito prenesejo do pristojnih organov. Toda ravno na tem področju so se pokazale pomanjkljivosti. Bi KGZ lahko odigral bolj aktivno in odgovorno vlogo pri obvladovanju razmer? To vprašanje postaja vse bolj aktualno, saj je prav hitrost in jasnost informacij eden ključnih elementov uspešnega odziva na širjenje bolezni.
