Poslanska skupina Svoboda se je v okviru januarske terenske seje mudila na Zgornjem Gorenjskem. Osrednji dogodek je bila okrogla miza v Festivalni dvorani na Bledu o turizmu v tej regiji.
Razpravljavci so soglašali, da je pri naslavljanju turističnih izzivov nujno sodelovanje vseh deležnikov, tako na ravni regije kot tudi države in čezmejno. Kot pomembna dejavnika uspešnega turizma so med drugim izpostavili infrastrukturo in varnost. Zbranim sta pozdravne besede namenila tudi notranji in obrambni minister, Boštjan Poklukar in mag. Borut Sajovic, ki sta iz ministrske kvote Svobode. Oba sta Gorenjca, Poklukar je tudi blejski občan.
Zgornja Gorenjska še posebej izstopa po turistični obremenjenosti
Lokalni deležniki so našim poslankam in poslancem predstavili turistično podobo Zgornje Gorenjske, ki jo sestavlja sedem občin: Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in Žirovnica. Nasploh je Gorenjska turistično najbolj obremenjena regija v Sloveniji, pri čemer še posebej izstopa prav Zgornja Gorenjska z Bledom, Bohinjem in s Kranjsko Goro. Po podatkih Slovenske turistične organizacije je imela Gorenjska lani največ turističnih prihodov in največ prenočitev med slovenskimi regijami, in sicer 1,5 milijona prihodov in 3,9 milijona prenočitev. Od tega je bilo prenočitev, ki so jih prispevali domači gosti, le 14 odstotkov.
Blejski turizem lani zabeležil kar 1.150.000 prenočitev
Samo občina Bled, ki ima manj kot 8000 prebivalcev, je imela v lanskem letu 1.150.000 prenočitev, pri čemer so jih slovenski gosti prispevali pet odstotkov. Največ tujih gostov je bilo iz Nemčije, Združenega kraljestva, ZDA, Madžarske in Nizozemske. Pred Bledom sta bili po številu prenočitev le občini Ljubljana in Piran, na četrtem mestu najdemo Kranjsko Goro in na petem Bohinj. Turizem je torej osrednja gospodarska panoga na Zgornjem Gorenjskem, ki za svoje delovanje potrebuje številne podporne dejavnosti in razvito infrastrukturo. Dobra plat zgodbe je, da eno delovno mesto v turizmu multiplicira delovna mesta v podpornih dejavnostih, kot so storitve, promet in trgovina, težava pa je v tem, da se gorenjski turizem razvija hitreje kot lokalne skupnosti in država lahko razvijajo potrebno infrastrukturo.
V množičnem turizmu trčita skrb za naravno in kulturno dediščino ter turistični interes
Množični turizem torej Zgornji Gorenjski prinaša tudi negativne posledice. »Tako kot nam manjkajo pokrajine, nam v slovenskem turizmu manjka jasna slika in vizija regionalnega sodelovanja, ki je nujno zato, da skočimo iz svojih egov,« je opozoril direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Pri tem je kot primer zglednega sodelovanja izpostavil Skupnost Julijske Alpe, ki povezuje 12 slovenskih občin in javni zavod Triglavski narodni park (TNP), z vidika množičnega turističnega obiska pa je opozoril na pomen upravljanja v turizmu. TNP je edini narodni park v državi, ki je izjemno zanimiv tudi s turističnega vidika. Zato je TNP pravzaprav šolski primer stanja, ko trčita interes varovanja in ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter interes turistov in ponudnikov storitev na območju TNP.
Pomemben dejavnik uspešnega turizma tudi varnost
V luči lanske razglasitve biosfernega območja Julijske Alpe za čezmejno območje so razpravljavci spomnili tudi na pomen mednarodnega sodelovanja. Za ambasadorko tega območja je bila avgusta lani izbrana poslanka Svobode mag. Alma Intihar. Po njenih besedah v tem primeru ne gre zgolj za fizično povezanost območja, ampak bolj za duhovno združitev: »Se pravi, da napolnimo ta prostor tudi s kulturo, z običaji, ki jih posamezne pokrajine parka nudijo, z jezikom, s spoznavanjem kulinarike, vse to pa je v bistvu turizem.« Kot nekoliko drugačno obliko turizma pa so na blejski okrogli mizi predstavili pristop v občini Žirovnica. Vzpostavili so namreč Pot kulturne dediščine, ki povezuje rojstne hiše Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna in Franceta Prešerna ter čebelnjak Antona Janše. Kot je pojasnil direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman, gre za inovativno vsebino, ki je namenjena predvsem domačim gostom. Direktor Turizma Bled Blaž Veber pa je kot pomembna dejavnika za uspešnost turizma navedel varnost in infrastrukturo. Opozoril je tudi na vlogo nacionalne politike, ki lahko z sodobno zakonodajo in mednarodnim povezovanjem pomaga turizmu.
