Volilni avtobus Svobode je svojo pot tokrat usmeril proti Staršam, Slovenski Bistrici in Velenju, kjer so se poslanski kandidati srečali z občani ter jim predstavili ključne razvojne projekte, ki jih vlada dr. Roberta Goloba že uresničila ali pa jih načrtuje v tem delu države. Pot je povezala dve volilni enoti – 7. volilno enoto Maribor in 5. volilno enoto Celje – ter pokazala, kako pomembno je, da politika ostaja v neposrednem dialogu z ljudmi in lokalnimi skupnostmi. Na avtobusu so bili poslanski kandidati Svobode Andrej Rajh (Maribor 2), Rastislav Vrečko (Maribor 1) in Leonida Polajnar (Slovenska Bistrica), ki sodijo v 7. volilno enoto. V Šaleški dolini pa sta se jim pridružila kandidata iz 5. volilne enote Luka Špoljar (Velenje 1) in Lejla Hasić (Velenje 2). Avtobus se je na poti iz Ljubljane najprej ustavil v Staršah, na kratko tudi v Zgornji in Spodnji Polskavi ter na Pragerskem, nato v Slovenski Bistrici, nazadnje pa v Velenju, ki ga je v času volilne kampanje obiskal že drugič.
Tokratni obisk avtobusa v Velenju je sovpadel z obiskom predsednika vlade Goloba in ministrice za infrastrukturo mag. Alenke Bratušek, ki sta se udeležila slovesnega zaključka del na odseku severnega kraka 3. razvojne osi, in sicer navezovalne ceste s predorom Konovo. Tako sta se na isti dan v Šaleški dolini srečali dve pomembni zgodbi, kar ni naključno. Prav Šaleška dolina namreč predstavlja eno ključnih razvojnih območij države, kjer vlada vodi proces pravičnega prehoda iz premogovne regije v novo razvojno obdobje, ob tem pa podpira številne gospodarske, infrastrukturne in razvojne projekte. Podobno velja tudi za Slovensko Bistrico, kjer država podpira industrijski razvoj posodobitev infrastrukture, ter za občino Starše, kjer projekti na področju vodne in komunalne infrastrukture izboljšujejo kakovost bivanja in varnost prebivalcev. Projekti, ki jih država izvaja v teh občinah, kažejo, da sedanja vlada skupaj z lokalnimi skupnostmi sistematično vlaga v razvoj gospodarstva, infrastrukture, javnih storitev in trajnostnega okolja.
Ministrica Bratušek je ob obisku velenjske občine s tamkajšnjim županom Petrom Dermolom tudi podpisala sporazum o sofinanciranju rekonstrukcije Šaleške in Kidričeve ceste v vrednosti približno 13 milijonov evrov. Država bo prispevala devet milijonov evrov, preostale štiri milijone pa občina. Po besedah ministrice so proračunska sredstva že zagotovljena.
3. razvojna os: končana dela na sklopih Škalsko jezero in Konovo
Končanje del na sklopih Škalsko jezero in Konovo ter uradna otvoritev novozgrajene navezovalne ceste s predorom Konovo, ki je del severnega kraka 3. razvojne osi, je še ena uspešna zgodba v mandatu sedanje vlade. Gradnja teh sklopov se je začela marca 2023, vrednost pogodbenih del pa znaša približno 55,45 milijona evrov brez DDV oziroma 67,65 milijona evrov z DDV. Osrednji objekt nove prometne povezave je enocevni predor Konovo, dolg približno 497 metrov, ki je del 1,8 kilometra dolge navezovalne ceste med Velenjem in novo hitro cesto proti Slovenj Gradcu. Projekt vključuje tudi viadukt Škalsko jezero, viadukt Konovo, mostova čez reko Pako ter več krožišč in cestnih navezav, ki izboljšujejo prometno povezavo območja.
Nova navezovalna cesta pomembno prispeva k razbremenitvi lokalnega prometnega omrežja, saj bodo po njenem odprtju posamezne občinske ceste, ki so bile doslej uporabljene kot transportne poti za potrebe gradnje 3. razvojne osi, ponovno namenjene predvsem lokalnemu prometu. Po predaji prometu bo cesta prešla v upravljanje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo.
Gradnja severnega kraka 3. razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem poteka po posameznih sklopih. Nekateri odseki so že zaključeni, drugi so še v gradnji, začetek gradnje zadnjega sklopa pri Velenju pa je predviden letos. Dokončanje celotnega odseka med priključkoma Velenje jug in Slovenj Gradec jug je načrtovano jeseni 2029. Za izgradnjo sklopov Škalsko jezero in Konovo je Slovenija pridobila tudi 44,8 milijona evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), kar potrjuje pomen projekta za razvoj prometne infrastrukture na severu države.
Sovpadanje obiska predsednika vlade in ministrice za infrastrukturo z obiskom volilnega avtobusa Svobode tako simbolno poudarja pomen tega infrastrukturnega projekta za razvoj Šaleške doline in širšega območja severne Slovenije. Nova prometna povezava bo izboljšala dostopnost regije, razbremenila lokalne prometne poti ter dodatno spodbudila gospodarski razvoj območja.
Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek: »Vesela sem, da smo v Velenju, kjer smo odprli prvi odsek 3. razvojne osi. Sanje Korošcev in Šalečanov tako postopoma spreminjamo v resničnost. Z menoj sta tudi oba kandidata Svobode na tem območju, Lejla Hasić in Luka Špoljar, ki si absolutno zaslužita vaš glas. Če bi želeli našteti vse, kar je ta vlada naredila za Velenje, bi bil video dolg vsaj deset minut. Lahko pa povem, da smo poleg 3. razvojne osi na tem območju uredili tudi več cest, podpisali dogovor z občino za ureditev Šaleške in Kidričeve ceste ter sprejeli zakon o razvojnem prestrukturiranju te regije. V tem mandatu je bilo za Velenje in širšo regijo narejenega veliko, naše delo pa še ni končano. Zato tudi v prihodnje ne bomo pozabili na Velenje, Šoštanj in okoliške kraje.«
Lahko pa povem, da smo poleg 3. razvojne osi na tem območju uredili tudi več cest, podpisali dogovor z občino za ureditev Šaleške in Kidričeve ceste ter sprejeli zakon o razvojnem prestrukturiranju te regije.
Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer: »V tem mandatu smo za Šaleško dolino naredili zelo veliko. Prejšnje vlade niso sprejele zakonodaje, ki bi omogočila pravi razvojni prehod regije, mi pa smo pripravili in sprejeli zakone, ki smo jih uskladili z lokalno skupnostjo, sindikati, upravami podjetij in državo. Ti zakoni so razvojno naravnani in usmerjeni v dobro ljudi ter prihodnost celotne doline. Seveda nas čaka še veliko dela, ki ga bomo morali nadaljevati tudi v naslednjem mandatu. Verjamem, da bo udeležba na volitvah dobra. Še posebej, ker mi mnogi v šali pravijo, naj kot minister naročim pri Agenciji Republike Slovenije za okolje, ki spada v moj resor, da bi na volilni dan deževalo. Kot vemo, takrat ljudje pogosto še raje odidejo na volišča. Bolj ko se bomo bližali volitvam, bolj natančne bodo tudi vremenske napovedi.«
Prejšnje vlade niso sprejele zakonodaje, ki bi omogočila pravi razvojni prehod regije, mi pa smo pripravili in sprejeli zakone, ki smo jih uskladili z lokalno skupnostjo, sindikati, upravami podjetij in državo.
Mestna občina Velenje: pravični prehod iz premoga in nova razvojna prihodnost Šaleške doline
Mestna občina Velenje leži v središču Šaleške doline, regije, ki jo je desetletja zaznamovalo premogovništvo in proizvodnja električne energije. Prav zato je ta sedaj eno najpomembnejših območij v Sloveniji, kjer poteka proces pravičnega prehoda iz premoga v novo gospodarsko strukturo. Sedanja vlada se je te zahtevne zgodbe lotila celovito – z zakonodajnimi ukrepi, razvojnimi programi ter s projekti, ki spodbujajo nastanek novih delovnih mest in novih gospodarskih dejavnosti. V velenjski občini Velenje živi nekaj več kot 33.000 prebivalcev, občina pa spada med najpomembnejša industrijska središča v državi. Zaradi industrijske tradicije ima prestrukturiranje regije še posebej velik pomen – ne le za lokalno skupnost, temveč za celotno slovensko gospodarstvo.
Eden ključnih korakov na tej poti je sprejetje zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki določa časovni in finančni okvir za postopno opuščanje pridobivanja premoga. Po zakonu se bo pridobivanje premoga končalo do 31. decembra 2033, v celoti pa bodo rudarska dela dokončno zaključena do leta 2045, ko je predvidena tudi likvidacija družbe. Predvideni stroški zapiranja rudnika znašajo približno 1,1 milijarde evrov, zakon pa vključuje številne socialne in razvojne ukrepe. Poseben poudarek je namenjen zaposlenim. Zakon med drugim predvideva:
- možnost zgodnejšega upokojevanja rudarjev,
- višje odpravnine za presežne delavce,
- programe prekvalifikacij in usposabljanja,
- dodatke za zadržanje ključnih kadrov do zaključka zapiralnih del.
Zakon ureja tudi sanacijo degradiranih območij, rekultivacijo več kot 1100 hektarjev površin ter prihodnjo rabo rudniškega prostora, ki lahko v prihodnje postane prostor za nove gospodarske dejavnosti, energetske projekte ali turistične programe.
Drugi pomemben zakon je zakon o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije, ki je namenjen omilitvi posledic zapiranja premogovnika ter ustvarjanju novih razvojnih priložnosti. Zakon uvaja desetletni program razvojnega prestrukturiranja za obdobje 2026–2035, ki vključuje več strateških projektov. Med ključnimi cilji zakona so:
- ustvarjanje novih delovnih mest,
- diverzifikacija gospodarstva,
- razvoj novih panog in tehnologij,
- zagotavljanje nadomestnih virov ogrevanja za Šaleško dolino.
Med strateškimi projekti izstopajo:
- prenova sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline,
- razvoj novih energetskih rešitev na območju Termoelektrarne Šoštanj,
- projekt Dolina zagonskih in hitro rastočih podjetij,
- ohranitev Muzeja premogovništva Slovenije,
- razvoj kulturnega in kreativnega sektorja.
Zakon zajema širše območje Savinjsko-šaleške regije, med drugim občine Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje, Nazarje, Ljubno, Luče, Gornji Grad, Rečica ob Savinji in Solčava. Poleg zakonodajnih ukrepov se v regiji izvajajo tudi številni razvojni projekti, ki jih država podpira v okviru evropskih in nacionalnih programov. Pomembnejši projekti, ki se nanašajo neposredno na Mestno občino Velenje, so:
- NPO LAB – približno 15,3 milijona evrov, projekt, namenjen razvoju inovacijskega okolja in podpori raziskovalnim dejavnostim;
- Techub Velenje – približno 14,2 milijona evrov, tehnološko in podjetniško središče za razvoj novih podjetij in inovacij;
- Investicije v razvoj novih gospodinjskih aparatov Gorenje – približno 14,3 milijona evrov, ki krepijo tehnološko razvojno vlogo podjetja;
- Prostorska ureditev državne ceste Šentrupert–Velenje – približno 20,3 milijona evrov, pomemben projekt za izboljšanje prometne povezanosti Šaleške doline;
- Poslovna cona Pesje – Vzhod – približno 2,1 milijona evrov, namenjena razvoju podjetništva;
- Dozidava Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje (CVIU Velenje) – približno 2,2 milijona evrov, ki izboljšuje pogoje za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami;
- Oskrbovana stanovanja Žarova – približno 1,9 milijona evrov, projekt javnih najemnih stanovanj za starejše;
- Ureditev rondele na Velenjskem gradu – približno 1,2 milijona evrov, ki prispeva k ohranjanju kulturne dediščine.
Nekateri projekti, ki jih država podpira, zajemajo širše območje regije in niso vezani izključno na Velenje, imajo pa pomemben vpliv tudi na življenje v mestu.
Med takšnimi projekti je na primer projekt vzpostavitve vodne infrastrukture na porečju Savinja–Paka, v vrednosti približno 30,7 milijona evrov, ki izboljšuje upravljanje voda in zmanjšuje poplavno ogroženost širšega območja. Takšni projekti kažejo, da razvoj regije ne temelji le na posameznih investicijah, temveč na celovitem pristopu, ki povezuje več občin in izboljšuje infrastrukturo celotnega območja.
Velenje in širša Savinjsko-šaleška regija torej stojita na pomembni razvojni prelomnici. Desetletja je bila regija tesno povezana s premogovništvom, sedaj pa država skupaj z lokalnimi skupnostmi ustvarja pogoje za novo razvojno obdobje. S kombinacijo zakonodajnih ukrepov, evropskih sredstev in razvojnih projektov vlada postopno ustvarja temelje za nova delovna mesta, razvoj inovativnega gospodarstva ter dolgoročno trajnostno prihodnost regije.
Pravični prehod iz premoga tako ne pomeni konca razvoja Šaleške doline, temveč začetek nove faze – faze, v kateri se industrijska tradicija regije povezuje z inovacijami, novimi tehnologijami in trajnostnimi gospodarskimi priložnostmi. Medtem ko Šaleška dolina stoji pred velikim razvojnim prehodom, se tudi v drugih delih severovzhodne Slovenije izvajajo številni projekti, ki krepijo gospodarski razvoj in izboljšujejo kakovost življenja prebivalcev.
Luka Špoljar: »V Velenju smo odprli pomemben odsek 3. razvojne osi. S tem pa ne odpiramo samo nove ceste, ampak tudi pot novemu razvoju. Če se malo pošalim – luč na koncu tunela odslej sveti zelo močno. Tretja razvojna os je projekt, ki ima velik pomen za Koroško, Šaleško dolino in širše območje. Pomeni hitrejše in varnejše povezave, boljše pogoje za razvoj gospodarstva ter višjo kakovost življenja ljudi. S sprostitvijo prometa na teh dveh odsekih smo pokazali, da 3. razvojna os ni več zgolj projekt na papirju, ampak se z veliko mero uresničuje tudi v praksi. Posebej nas veseli, da bo nova cesta razbremenila lokalne in občinske ceste, ki so bile v času gradnje uporabljene kot transportne poti. Na tem mestu bi se rad zahvalil tudi vsem prebivalkam in prebivalcem za njihovo potrpežljivost in razumevanje med gradnjo. Ta projekt se zelo smiselno dopolnjuje tudi z zakonodajnimi ukrepi, ki smo jih v zadnjem času sprejeli v Državnem zboru. Pri tem mislim predvsem na zakon za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja ter zakon o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije. Naš cilj ostaja jasen: z enako zagnanostjo bomo nadaljevali delo, da bo celoten odsek 3. razvojne osi do Slovenj Gradca dokončan do jeseni 2029. To pa še ni vse. Na Mestni občini Velenje je ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek z županom podpisala tudi sporazum o sofinanciranju obnove Kidričeve in Šaleške ceste v Velenju – še en projekt, ki bo mestu prinesel nov razvojni zagon.«
Naš cilj ostaja jasen: z enako zagnanostjo bomo nadaljevali delo, da bo celoten odsek 3. razvojne osi do Slovenj Gradca dokončan do jeseni 2029.
Lejla Hasić: »Uspešno smo zaključili gradnjo navezovalne ceste s predorom Konovo, ki predstavlja pomemben korak pri razvoju severnega dela tretje razvojne osi. Novi enocevni predor Konovo, dolg 497 metrov, skupaj z novo navezovalno cesto vzpostavlja neposredno povezavo z novo hitro cesto med Velenjem in Slovenj Gradcem. Investicija je bila vredna približno 67 milijonov evrov. Z dokončanjem tega projekta smo izboljšali prometno povezanost regije, razbremenili lokalne ceste ter prispevali k večji prometni varnosti. Ta dosežek je še en pomemben korak k sodobnejši prometni infrastrukturi in boljšim prometnim povezavam za prebivalce in gospodarstvo.«
Investicija je bila vredna približno 67 milijonov evrov. Z dokončanjem tega projekta smo izboljšali prometno povezanost regije, razbremenili lokalne ceste ter prispevali k večji prometni varnosti.
Občina Slovenska Bistrica: industrijski razvoj, poplavna varnost in vlaganja v infrastrukturo
Občina Slovenska Bistrica je eno pomembnejših gospodarskih središč Podravja, kjer se industrijska tradicija povezuje z razvojem novih tehnologij, infrastrukture in javnih storitev. V mandatu vlade dr. Roberta Goloba se v občini izvajajo številni projekti, ki krepijo gospodarsko konkurenčnost, izboljšujejo komunalno infrastrukturo ter povečujejo varnost in kakovost življenja prebivalcev.
Pomemben sklop vlaganj je namenjen poplavni varnosti in upravljanju voda. Med ključnimi projekti je zmanjševanje poplavne ogroženosti ob rekah Dravinja in Polskava, vreden približno 17,1 milijona evrov, ki je namenjen zaščiti naselij, infrastrukture in kmetijskih površin pred poplavami ter dolgoročnemu izboljšanju upravljanja voda v občini.
Velik del vlaganj je usmerjen tudi v komunalno infrastrukturo in varstvo okolja. Med najpomembnejšimi projekti sta odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Dravinje, vreden približno 6,16 milijona evrov, ter komunalna ureditev aglomeracije Slovenska Bistrica, ki znaša približno 3,57 milijona evrov. Projekta izboljšujeta kanalizacijsko infrastrukturo in prispevata k boljšemu varovanju vodnih virov ter okolja.
Pomemben projekt na področju javnih storitev je tudi rekonstrukcija Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, vredna približno 2,7 milijona evrov, ki izboljšuje pogoje za delo zdravstvenih delavcev ter dostopnost zdravstvenih storitev za prebivalce občine.
Občina Slovenska Bistrica je znana tudi po svoji močni industrijski tradiciji, pri čemer ima pomembno vlogo aluminijska industrija. Med pomembnejšimi razvojnimi projekti so tako investicije v digitalizacijo in razvoj novih proizvodnih procesov v podjetju Impol, ki so vredne približno 2,08 milijona evrov, ter razvoj novih proizvodnih tehnologij v podjetju AK EMMI, vreden približno 2,24 milijona evrov. Takšni projekti prispevajo k večji tehnološki konkurenčnosti podjetij in krepitvi industrijske dejavnosti v regiji.
Med projekti, ki prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine in razvoju turizma, izstopa obnova Gradu Slovenska Bistrica, vredna približno 1,22 milijona evrov, ki vključuje tudi digitalizacijo kulturne dediščine. Projekt dopolnjujejo nadaljnja vlaganja v obnovo grajskega kompleksa, ki utrjujejo njegovo vlogo kot pomembnega kulturnega in turističnega središča občine.
Država podpira tudi projekte za izboljšanje športne infrastrukture in kakovosti javnega prostora. Med njimi sta obnova nogometnega igrišča Slovenska Bistrica, vredna približno 500 tisoč evrov, ter prenova atletske steze, vredna približno 250 tisoč evrov, ki izboljšujeta pogoje za šport in rekreacijo v občini.
Med infrastrukturnimi projekti je pomemben tudi projekt demanganizacije in deferizacije globinskih vodnjakov, vreden približno 1,8 milijona evrov, ki izboljšuje kakovost pitne vode in zagotavlja dolgoročno stabilnost oskrbe z vodo v občini.
Poleg projektov, ki so neposredno vezani na občino Slovenska Bistrica, se na širšem območju izvajajo tudi nekateri regionalni projekti, ki vplivajo na razvoj občine. Med njimi je projekt zmanjševanja poplavne ogroženosti porečja Drave – Dravinja s Polskavo, vreden približno 10,65 milijona evrov, ki zajema širše območje Podravja. Pomemben regionalni projekt je tudi projekt Vizija Pohorje, vreden približno 2,05 milijona evrov, ki je namenjen varstvu narave in izboljšanju stanja habitatov na območju Pohorja.
Ti projekti kažejo, da država skupaj z lokalnimi skupnostmi sistematično vlaga v razvoj infrastrukture, gospodarstva, javnih storitev in varstva okolja. Slovenska Bistrica tako utrjuje svojo vlogo pomembnega industrijskega in razvojnega središča v Podravju, hkrati pa z vlaganji v infrastrukturo in okolje ustvarja boljše pogoje za življenje prebivalcev in nadaljnji gospodarski razvoj občine.
Leonida Polajnar: »Na območju Slovenske Bistrice in okoliških občin je bilo v tem mandatu narejenih več pomembnih razvojnih korakov. Med njimi so obnova Gradu Slovenska Bistrica, prizidek k zdravstvenemu domu, izgradnja dela obvoznice, izvajanje protipoplavnih ukrepov ob rekah ter vlaganja v komunalno infrastrukturo. To so pomembni premiki za razvoj našega okolja, vendar delo še ni končano. Moj cilj je nadaljevati razvoj naših krajev ter še tesneje povezovati občine Slovenska Bistrica, Poljčane, Oplotnica in Makole. Poseben poudarek želim nameniti razvoju kolesarskih stez in trajnostni mobilnosti, ki pomembno prispevata h kakovosti življenja in razvoju turizma. Veliko priložnost vidim tudi v butičnem turizmu in povezovanju lokalnih ponudnikov, saj naše okolje ponuja izjemne naravne in kulturne danosti – od Pohorja in Boča do številnih zgodovinskih znamenitosti. Pomembno mi je, da mladi ostajajo v domačem okolju. Podpirala bom razvoj njihovih poslovnih idej, tako v podjetništvu kot na družinskih kmetijah in v družinskih podjetjih, ter spodbujala uporabo državnih razvojnih spodbud. Hkrati želim okrepiti podporno okolje na podeželju, da bodo mladi v svojih krajih videli prihodnost. Zavzemala se bom tudi za programe, ki starejšim omogočajo pridobivanje digitalnih znanj, ter za boljšo dostopnost zdravstvenih storitev, vključno z okrepljeno urgentno oskrbo in dežurstvom. Naša skupna prihodnost temelji na povezovanju ljudi, razvoju gospodarstva, skrbi za naravo in kakovostnem življenju vseh generacij.«
To so pomembni premiki za razvoj našega okolja, vendar delo še ni končano. Moj cilj je nadaljevati razvoj naših krajev ter še tesneje povezovati občine Slovenska Bistrica, Poljčane, Oplotnica in Makole.
Razvojni projekti pa niso omejeni le na večja gospodarska središča. Tudi v manjših občinah, kot so Starše na območju Dravskega polja, država podpira projekte, ki izboljšujejo infrastrukturo, varstvo okolja in kakovost bivanja.
Občina Starše: vlaganja v infrastrukturo, varstvo okolja in razvoj lokalne skupnosti
Občina Starše leži na območju Dravskega polja in je tesno povezana z gospodarskim in prometnim prostorom Maribora. Kljub svoji relativni majhnosti ima pomembno vlogo v širšem razvoju regije, predvsem zaradi prometne lege in bližine industrijskih ter logističnih središč. V mandatu vlade dr. Roberta Goloba se v občini izvajajo projekti, ki izboljšujejo komunalno infrastrukturo, varstvo okolja in kakovost življenja prebivalcev.
Pomemben sklop projektov je namenjen urejanju vodne infrastrukture in zmanjševanju poplavne ogroženosti. Med pomembnejšimi projekti je urejanje vodne infrastrukture na območju porečja Drave, ki vključuje več občin v širši regiji. Gre za regionalni projekt, katerega skupna vrednost znaša več deset milijonov evrov, njegov cilj pa je izboljšanje upravljanja vodotokov, zmanjšanje poplavne ogroženosti ter večja varnost naselij in infrastrukture.
Na območju občine se izvajajo tudi projekti, povezani z razvojem komunalne infrastrukture in varstvom okolja. Med njimi so projekti izboljšanja kanalizacijskega sistema in upravljanja odpadnih voda, ki prispevajo k boljšemu varovanju vodnih virov ter trajnostnemu razvoju območja Dravskega polja.
Država podpira tudi projekte, ki izboljšujejo kakovost bivanja in javne storitve. Takšni projekti vključujejo vlaganja v lokalno infrastrukturo, energetsko učinkovitost javnih objektov ter izboljšanje pogojev za delovanje javnih ustanov in lokalnih skupnosti.
Čeprav so nekateri projekti, ki vplivajo na razvoj občine Starše, del širših regionalnih programov, je njihov vpliv na lokalno okolje zelo konkreten. Projekti na področju upravljanja voda, komunalne infrastrukture in varstva okolja prispevajo k večji varnosti prebivalcev, izboljšanju življenjskega okolja ter trajnostnemu razvoju območja.
Občina Starše tako ostaja pomemben del širšega razvojnega prostora Podravja. Vlaganja države v infrastrukturo in okolje prispevajo k temu, da se tudi manjše občine vključujejo v razvojne procese regije ter ustvarjajo boljše pogoje za življenje in delo svojih prebivalcev.
Andrej Rajh: »Po vsej Sloveniji izvajamo rekordne investicije v nadgradnjo prometne infrastrukture. Eden od konkretnih primerov je tudi v občini Starše, v kraju Brunšvik, kjer poteka rekonstrukcija ceste skozi celotno vas. Vendar to ni edini projekt. Stanovanjski sklad gradi varovana stanovanja, vlada pa je zagotovila tudi sredstva za sofinanciranje postavitve sončnih elektrarn, kot je ta na športni tribuni v Staršah. To niso obljube, ampak konkretna dejanja in projekti, ki jih je Svoboda uresničila tudi za prebivalce občine Starše.«
Stanovanjski sklad gradi varovana stanovanja, vlada pa je zagotovila tudi sredstva za sofinanciranje postavitve sončnih elektrarn, kot je ta na športni tribuni v Staršah.
Župan Občine Starše iz vrst Svobode Stanislav Greifoner: »Vesel sem, da se je volilni avtobus Svobode ustavil tudi v naši občini, ki leži v prelepem podeželskem okolju sredi Dravskega polja. Prepričan sem, da boste ob obisku hitro spoznali, da gre za prijeten kraj z dobrimi ljudmi, hkrati pa za okolje, kjer so razvojne potrebe še vedno velike. Prav zato si želimo, da bi lahko tudi v prihodnje skupaj uresničevali projekte, ki bodo izboljšali življenje naših občanov. Upam, da bomo kot Svoboda tudi na volitvah dobili dovolj podpore, da bomo lahko še en mandat sooblikovali razvoj Slovenije in poskrbeli, da bo tudi v naši občini uresničen kakšen pomemben projekt, ki bo ljudem prinesel boljše pogoje za življenje in delo.«
Upam, da bomo kot Svoboda tudi na volitvah dobili dovolj podpore, da bomo lahko še en mandat sooblikovali razvoj Slovenije in poskrbeli, da bo tudi v naši občini uresničen kakšen pomemben projekt, ki bo ljudem prinesel boljše pogoje za življenje in delo.
Rastislav Vrečko: »Ponovno kandidiram za poslanca, ker želim, da vlada dr. Roberta Goloba nadaljuje z začetimi projekti in napovedmi, ki prinašajo konkretne rezultate za ljudi. V tem mandatu so bili narejeni pomembni koraki na področju infrastrukture, razvoja gospodarstva in urejanja prostora, zato je pomembno, da začete razvojne projekte tudi uspešno pripeljemo do konca. Moj volilni okraj Maribor 1 obsega deset naselij oziroma krajevnih skupnosti, zato je med ključnimi nalogami predvsem izboljšanje povezljivosti med kraji in kakovosti lokalne infrastrukture. Zavzemal se bom za urejanje cest, gradnjo kolesarskih stez in pločnikov ter za nadaljnji razvoj komunalne infrastrukture, zlasti kanalizacijskih sistemov. Poseben poudarek želim nameniti tudi urejanju vodotokov, saj so protipoplavni ukrepi in skrb za varno okolje za prebivalce teh krajev izjemnega pomena. V Svobodi verjamemo, da mora razvoj temeljiti na odgovornem odnosu do prostora in narave. Zato podpiramo trajnostni razvoj, ki omogoča napredek lokalnih skupnosti, hkrati pa ohranja naravno okolje in zmanjšuje posege v prostor na najmanjšo možno mero.«
V tem mandatu so bili narejeni pomembni koraki na področju infrastrukture, razvoja gospodarstva in urejanja prostora, zato je pomembno, da začete razvojne projekte tudi uspešno pripeljemo do konca.
Razvoj na terenu kot najboljši odgovor na potrebe ljudi
Pot volilnega avtobusa Svobode skozi Starše, Slovensko Bistrico in Velenje je pokazala, kako raznolika in hkrati povezana so razvojna vprašanja posameznih slovenskih regij. Od industrijskega prestrukturiranja Šaleške doline in velikih prometnih projektov do vlaganj v gospodarstvo, infrastrukturo in varstvo okolja v Podravju – skupni imenovalec vseh teh prizadevanj je jasen: ustvarjati pogoje za trajnostni razvoj, nova delovna mesta in kakovostno življenje ljudi.
V Velenju država vodi enega najpomembnejših razvojnih procesov v Sloveniji – pravični prehod iz premogovne regije v novo gospodarsko obdobje, ki temelji na inovacijah, novih tehnologijah in trajnostnih energetskih rešitvah. Sprejetje zakonodaje o zapiranju Premogovnika Velenje ter razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije, skupaj z vlaganji v podjetništvo, infrastrukturo in inovacijske projekte, ustvarja temelje za novo razvojno prihodnost Šaleške doline.
V Slovenski Bistrici projekti kažejo, kako pomembna je povezava med industrijo, infrastrukturo in varstvom okolja. Vlaganja v posodobitev industrijskih procesov, komunalno infrastrukturo, zdravstvene storitve ter poplavno varnost prispevajo k večji konkurenčnosti gospodarstva in izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev.
Tudi v občini Starše se razvoj odraža v projektih, ki izboljšujejo komunalno infrastrukturo, varstvo okolja in upravljanje voda, kar je ključnega pomena za dolgoročno varnost in trajnostni razvoj območja Dravskega polja.
Skupna nit vseh teh projektov je aktivna razvojna politika države, ki jo vodi vlada dr. Roberta Goloba. Ta politika temelji na sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in evropskimi partnerji ter na prepričanju, da mora razvoj države temeljiti na konkretnih projektih, ki prinašajo rezultate na terenu.
