Primorsko-notranjska regija in Kras doživljata eno najmočnejših razvojnih obdobij v zadnjih letih. V ospredju so strateške naložbe v varno oskrbo s pitno vodo, komunalno infrastrukturo, železniške povezave, športno infrastrukturo ter ohranjanje narave. Projekti, ki se izvajajo ob močni podpori državnih in evropskih sredstev, pomenijo dolgoročno stabilnost, večjo kakovost življenja in trajnostni razvoj celotne regije.
Občina Postojna: strateške naložbe v vodo in športno infrastrukturo
V Občini Postojna potekajo eni največjih infrastrukturnih projektov v regiji.
Največja investicija je Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 1. sklop, vredna kar 34,7 milijona evrov, z močno podporo evropskih sredstev. Sledi še 2. sklop istega projekta v vrednosti 14,4 milijona evrov. Skupaj predstavljata zgodovinski korak k dolgoročni vodni varnosti in zanesljivi oskrbi prebivalcev.
»Pomembna pridobitev za mlade in šport je tudi novogradnja športne dvorane SGLZŠ Postojna v vrednosti 6,2 milijona evrov, ki bo izboljšala pogoje za izobraževanje in rekreacijo. Ponosen sem, da dvorano odpiramo prav danes,« je dejal kandidat Svobode Aleksander Prosen Kralj.
Ponosen sem, da dvorano odpiramo prav danes.
Dodatno se v okviru Načrta za okrevanje in odpornost izvaja ureditev javne komunalne infrastrukture v Planini (5,1 milijona evrov), kar pomeni pomembno nadgradnjo osnovne infrastrukture.
Postojna tako utrjuje položaj razvojnega središča z jasnim poudarkom na kakovosti bivanja in trajnostni prihodnosti.
Občina Pivka: voda, narava in trajnostni razvoj
Tudi v Občini Pivka izstopa projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice – 1. sklop v vrednosti 34,7 milijona evrov, ki pomembno vpliva na širše območje.
Posebno težo imajo naravovarstveni projekti. Med njimi je LIFE Varna paša (2024–2029) v vrednosti skoraj 5 milijonov evrov, ki povezuje varstvo narave in trajnostno kmetijstvo. Projekt Pivka. Kras. Presiha (2,9 milijona evrov) dodatno krepi varovanje kraške pokrajine.
Pomembna je tudi ureditev komunalne infrastrukture v Trnju (3,1 milijona evrov), ki neposredno izboljšuje kakovost življenja občanov.
Pivka se tako profilira kot občina, ki združuje razvoj infrastrukture in odgovorno ravnanje z naravnimi viri. »Ponosen sem, da smo v Svobodi prisluhnili občanom ter v dialogu z njimi in ministrstvom za obrambo omejili dejavnosti na vadišču Poček,« je dejal Aleksander Prosen Kralj.
Ponosen sem, da smo v Svobodi prisluhnili občanom ter v dialogu z njimi in ministrstvom za obrambo omejili dejavnosti na vadišču Poček.
Občina Ilirska Bistrica: močna komunalna in vodna infrastruktura
V Ilirski Bistrici prevladujejo veliki infrastrukturni projekti.
»Največja investicija je povezovalni vodovod Ilirska Bistrica–Rodik–DRR, vreden 19,1 milijona evrov, ki predstavlja strateško okrepitev vodne oskrbe in regionalnega povezovanja. Sledi preureditev traktov A in B z dograditvijo (7,9 milijona evrov), kar pomeni pomembno nadgradnjo javne infrastrukture,« pravi kandidat Svobode Boštjan Kerma.
Največja investicija je povezovalni vodovod Ilirska Bistrica–Rodik–DRR, vreden 19,1 milijona evrov, ki predstavlja strateško okrepitev vodne oskrbe in regionalnega povezovanja.
Projekt odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v aglomeraciji Ilirska Bistrica (3,7 milijona evrov) pa pomeni velik korak k višjim okoljskim standardom.
Občina je bila deležna tudi pomoči zaradi energetske krize (2,3 milijona evrov), kar je pomagalo blažiti posledice izrednih razmer.
Ilirska Bistrica s temi projekti utrjuje temelje za stabilen in trajnosten razvoj.
Občina Divača: zgodovinska prometna investicija evropskega pomena
Divača je danes eno ključnih infrastrukturnih vozlišč države.
»V Divači seveda izstopa izgradnja drugega tira železniške povezave, ki je vreden kar 750,8 milijona evrov, financiran z državnimi in evropskimi sredstvi. Gre za enega največjih infrastrukturnih projektov v Sloveniji, ki bo bistveno izboljšal železniške povezave, povečal logistične zmogljivosti ter okrepil mednarodno konkurenčnost,« pravi Andreja Živic.
Gre za enega največjih infrastrukturnih projektov v Sloveniji, ki bo bistveno izboljšal železniške povezave, povečal logistične zmogljivosti ter okrepil mednarodno konkurenčnost.
Pomemben je tudi povezovalni vodovod Ilirska Bistrica–Rodik–DRR (19,1 milijona evrov), ki krepi regionalno vodno varnost.
Na področju varstva narave izstopata projekta Za jame (3,3 milijona evrov) in Natura 2000 – izboljšanje habitatov na Krasu (2,9 milijona evrov), ki skrbita za ohranjanje izjemnih kraških ekosistemov.
Divača tako združuje prometni preboj državnega pomena in odgovorno upravljanje naravne dediščine.
Občina Sežana: za večjo požarno varnost
Občina Sežana je prav tako vključena v več razvojnih projektov na območju Krasa, zlasti na področju infrastrukture in varstva narave. Čeprav podrobni podatki o posameznih največjih projektih zahtevajo dodatno tabelarično razčlenitev, je jasno, da Sežana aktivno sodeluje v regionalnih investicijah, ki krepijo komunalno infrastrukturo, trajnostno upravljanje prostora in čezmejno povezovanje.
Sežana ostaja pomembno gospodarsko in upravno središče Krasa. »Ponosna sem, da se pripravlja izgradnja sežanske obvoznice, prav tako bomo dobili satelitski urgentni center, kar pomeni dodatno zdravstveno varstvo za naše občane. V Sežani urejamo moderen vseslovenski center za požare v naravnem okolju. To pomeni večjo varnost za Kras, ki nam jo zagotavljajo tudi letala air tractor,« je dejala kandidatka za poslanko Andreja Živic. V Sežani že raste tudi nova glasbena šola.
V Sežani urejamo moderen vseslovenski center za požare v naravnem okolju. To pomeni večjo varnost za Kras.
Občina Komen: vlaganja v naravo, gospodarstvo in lokalno skupnost
V Občini Komen prevladujejo naravovarstveni projekti evropskega pomena. Največji je ZaKras2 – izboljšanje stanja habitatov Natura 2000, vreden 5,5 milijona evrov. Sledi projekt Natura 2000 – izboljšanje ohranjenosti habitatov (2,9 milijona evrov), ki utrjuje zavezanost ohranjanju kraške krajine.
Pomembna lokalna pridobitev je tudi izgradnja balinarske dvorane v Kobjeglavi (250.000 evrov), ki spodbuja družbeno in športno življenje.
Komen dokazuje, da je mogoče uspešno povezovati varstvo narave, lokalno gospodarstvo in kakovost bivanja.
Štanjel: kulturna dediščina kot del širšega razvoja
Štanjel kot del Občine Komen sodeluje v širših razvojnih projektih, zlasti na področju ohranjanja kulturne dediščine in kraške krajine. Manjši projekti so vključeni v občinske razvojne programe, kar prispeva k ohranjanju zgodovinske identitete in turistične prepoznavnosti kraja. »Izjemno me veseli, da smo obnovili grad, ki je ponos kraja in celotnega Krasa, saj je pomemben del dediščine, ne samo na lokalnem pač pa na državnem nivoju,« pravi Andreja Živic.
Izjemno me veseli, da smo obnovili grad, ki je ponos kraja in celotnega Krasa, saj je pomemben del dediščine, ne samo na lokalnem pač pa na državnem nivoju.
Regija, ki gradi prihodnost
Skupna vrednost projektov v regiji presega več sto milijonov evrov, pri čemer posamezne investicije – kot je drugi tir – dosegajo zgodovinske razsežnosti. Hkrati pa številni projekti na področju vodooskrbe, komunalne infrastrukture, naravovarstva in športa neposredno izboljšujejo vsakodnevno življenje ljudi.
Gre za jasen signal: regija se razvija premišljeno, trajnostno in z močnim evropskim zaledjem. To je razvoj, ki ostaja – v infrastrukturi, v naravi in v kakovosti življenja prebivalcev.
