Volilni avtobus Svobode je tokrat prispel v Maribor, štajersko prestolnico, kjer je celoten dan krožil v mestu in tudi v okoliških občinah. Kandidatke in kandidati Svobode – Rastislav Vrečko (Maribor 1), Andrej Rajh (Maribor 2), Tjaša Blanuša (Maribor 3), Lena Grgurevič (Maribor 4), Barbara Kolenko Helbl (Maribor 5), Tomaž Lah (Maribor 6) in Andreja Rajbenšu (Maribor 7) – so se na terenu srečevali z občani ter z njimi razpravljali o razvoju mesta, izzivih in konkretnih projektih, ki so v zadnjih štirih letih zaznamovali Maribor.
Mesto ob Dravi je bilo dolga leta pogosto na robu državnih razvojnih prioritet, številni projekti pa so obstajali predvsem na papirju. V tem mandatu se je to bistveno spremenilo. Vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba je Maribor prepoznala kot pomembno razvojno središče in mestu ter širši regiji omogočila izvedbo več kot 285 projektov, ki segajo od zdravstva, šolstva in kulture do raziskav, gospodarstva in prometne infrastrukture. Skupna vrednost teh projektov dosega več sto milijonov evrov državnih sredstev.
Takšen razvojni preobrat je bil mogoč tudi zaradi dobrega sodelovanja med vlado, poslanci Svobode, strankinim lokalnim odborom in vodstvom mestne občine na čelu z županom Sašo Arsenovičem. V Mariboru zato ne govorijo več le o obljubah, temveč o projektih, ki so že zaključeni, se izvajajo ali so v pripravi in imajo zagotovljena sredstva. Delo pa še ni končano. V naslednjem mandatu bo treba pripravljene projekte dokončati in zagotoviti tudi sistemske rešitve, ki bodo Mariboru omogočile stabilen razvoj, neodvisen od osebnih odnosov in trenutnih okoliščin.
Cilj Svobode ostaja enak tudi v prihodnje: nadaljevati razvoj Maribora in regije ter projekte, začete v tem mandatu, tudi uspešno pripeljati do konca. Prav zato kandidati Svobode vabijo volivce, da 22. marca pridejo na volitve in glasujejo za Svobodo.
Rastislav Vrečko: »Maribor je bil v preteklosti pogosto zapostavljen, številni projekti pa so obstajali zgolj na papirju. V tem mandatu se je to spremenilo. Vlada je Maribor prepoznala kot pomembno razvojno središče in začela vlagati v projekte, ki so za mesto in regijo ključnega pomena.
Maribor je bil v preteklosti pogosto zapostavljen, številni projekti pa so obstajali zgolj na papirju.
Mariboru so se v tem mandatu začeli ali nadaljevali številni projekti na področju zdravstva, znanosti, infrastrukture in gospodarstva. Pomembno je, da ne gre zgolj za posamezne investicije, temveč za celosten pristop, ki mestu omogoča dolgoročnejši razvoj.
Posebej pomembno je vlaganje v javne sisteme – v javno zdravstvo, javno šolstvo, znanost in raziskave. To so področja, ki ne prinašajo hitrih političnih točk, a so temelj za stabilno prihodnost mesta in regije.
Za Maribor je ključno, da se začeti projekti nadaljujejo in zaključijo tudi v prihodnjem mandatu. Zato je pomembno, da ima mesto v državnem zboru glas, ki razume pomen teh projektov in zna zagovarjati interese Maribora.«
Maribor v tem mandatu: od obljub k sistemskemu razvoju
V času vlade dr. Roberta Goloba je torej Maribor prvič po dolgem času postal ena izmed osrednjih razvojnih točk državne politike. Pomembna sprememba v primerjavi s preteklostjo je tudi v tem, da projekti niso več razpršeni ali nepovezani, temveč tvorijo razvojno logično celoto. Vlada je pri Mariboru izhajala iz razumevanja mesta kot univerzitetnega, raziskovalnega, zdravstvenega in kulturnega središča severovzhodne Slovenije. Prav zato so bila vlaganja usmerjena tako v osnovno infrastrukturo, ki izboljšuje vsakdanje življenje ljudi, kot tudi v strateške projekte, ki mestu zagotavljajo dolgoročni razvojni potencial.
Posebno težo imajo vlaganja, ki so povezana z javnim interesom – z dostopnim zdravstvom, javnim šolstvom, znanostjo, kulturo in socialno varnostjo. Hkrati pa so pomemben del razvojne slike tudi projekti, ki krepijo gospodarsko konkurenčnost, raziskave in inovacije ter prometno in okoljsko infrastrukturo, brez katerih mesto ne more rasti in se razvijati. V tem mandatu se je Maribor iz mesta, ki je pogosto čakalo na državo, preoblikoval v mesto, v katerega država aktivno vlaga. To predstavlja trdno osnovo za nadaljevanje razvojne poti tudi v prihodnjem mandatu, ko bo ključno, da se začeti projekti dokončajo in da se razvoj Maribora ne ustavi.
Andrej Rajh: »V tem mandatu se je odnos države do Maribora bistveno spremenil. Po dolgem času se v mestu izvajajo projekti, ki niso več le napovedani, ampak imajo zagotovljena sredstva in jasno časovnico.
Pomembno je, da so vlaganja usmerjena v področja, ki imajo dolgoročne učinke: v infrastrukturo, promet, znanost in gospodarstvo. Takšni projekti ne izboljšujejo le trenutnega stanja, temveč ustvarjajo pogoje za prihodnji razvoj mesta.
Takšni projekti ne izboljšujejo le trenutnega stanja, temveč ustvarjajo pogoje za prihodnji razvoj mesta.
Maribor ima velik potencial, vendar se ta lahko uresniči le, če ima mesto ustrezno podporo države. V tem mandatu so bili narejeni pomembni koraki, ki Mariboru omogočajo, da se znova postavi ob bok primerljivim mestom.
Ključno je, da se začeti projekti v prihodnjem mandatu nadaljujejo in zaključijo. Maribor potrebuje stabilen in odgovoren glas v državnem zboru, ki bo znal zagovarjati interese mesta in regije.«
Zdravstvo, socialna varnost in zaščita: temelj kakovosti življenja v Mariboru
Eden ključnih poudarkov državnih vlaganj v Mariboru v zadnji štirih letih je bila krepitev javnega zdravstvenega sistema in socialne varnosti, ki neposredno vplivata na kakovost življenja ljudi v mestu in širši regiji. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, ki predstavlja osrednjo zdravstveno ustanovo severovzhodne Slovenije, so bili izvedeni ali začeti številni strateški projekti, namenjeni posodobitvi infrastrukture, razširitvi zmogljivosti in izboljšanju pogojev za paciente ter zdravstvenega osebja.
Med najpomembnejšimi projekti je širitev in nadgradnja onkološke dejavnosti, v okviru katere so v UKC Maribor prispeli novi sodobni obsevalniki, država pa je zagotovila tudi sredstva za odkup stavbe na Masarykovi ulici. Projekt omogoča sodobnejše zdravljenje bolnikov in bistveno izboljšuje pogoje za obravnavo onkoloških pacientov iz celotne regije. Pomemben del zdravstvenih vlaganj predstavlja tudi gradnja nove infekcijske klinike, ki krepi pripravljenost sistema na nalezljive bolezni in zagotavlja boljše pogoje za obvladovanje izrednih zdravstvenih razmer.
V tem mandatu je bila zagotovljena tudi nova negovalna bolnišnica, ki bo razbremenila obstoječe bolnišnične kapacitete in omogočila ustrezno oskrbo bolnikom po končanem zdravljenju. Poleg tega so potekale investicije v medicinsko opremo in posodobitev posameznih oddelkov, kar izboljšuje varnost obravnave pacientov ter delovne pogoje zaposlenih. Pomembna pridobitev za lokalno skupnost je tudi prenovljena zdravstvena postaja Magdalena, ki sedaj deluje v sodobnih prostorih in vključuje tudi lekarno, kar pomeni boljšo dostopnost primarnega zdravstva.
Vlaganja pa niso bila omejena zgolj na zdravstvo. Na področju zaščite in reševanja je bil v Pekrah začet projekt prenove in razvoja Centra za zaščito in reševanje. Vzpostavljajo se novi prostori za usposabljanje, gasilski poligon in taktične površine za intervencijske enote, kar pomembno izboljšuje pripravljenost gasilcev, civilne zaščite in drugih služb na izredne dogodke. Ti projekti imajo za Maribor tudi poseben simbolni pomen, saj so Pekre zgodovinsko povezane z nastankom slovenske države.
Celota teh vlaganj jasno kaže, da so bila v tem mandatu zdravstvena oskrba, socialna varnost in varnost ljudi postavljene med ključne razvojne prioritete države, pri čemer Maribor ni bil obravnavan zgolj kot regijski center, temveč kot strateško pomembno mesto za celotno severovzhodno Slovenijo.
Tjaša Blanuša: »Maribor je mesto ljudi, ki znajo vztrajati, in prav to se v tem mandatu odraža tudi v razvoju mesta. Po letih čakanja so se projekti začeli premikati iz načrtov v izvedbo, kar je za Maribor izjemno pomembno.
Po letih čakanja so se projekti začeli premikati iz načrtov v izvedbo, kar je za Maribor izjemno pomembno.
Posebej pomembno je, da so bila vlaganja usmerjena v področja, ki vplivajo na vsakdanje življenje ljudi – v javno zdravstvo, izobraževanje, javni prostor in socialno varnost. To so področja, kjer se razvoj najbolj neposredno pozna.
Maribor se ne sme razvijati neenakomerno. Pomembno je, da razvoj doseže vse dele mesta in vse generacije, ne le posameznih območij ali skupin. V tem mandatu so bili na tem področju narejeni pomembni premiki.
V prihodnjem mandatu bo ključno, da se začeto delo nadaljuje z enako mero odgovornosti in posluha za ljudi. Maribor potrebuje politiko, ki razume njegove izzive in zna nanje odgovarjati z dejanji, ne le z besedami.«
Znanost, raziskave in gospodarstvo: Maribor kot središče visokih tehnologij in znanja
V tem mandatu je Maribor postal eno ključnih slovenskih središč znanosti, raziskav in visokotehnološkega gospodarstva, kar predstavlja strateški premik v razvoju mesta in celotne regije. Država je v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom podprla vrsto projektov, ki Maribor umeščajo na zemljevid evropskih tehnoloških središč.
Med najpomembnejšimi projekti je Tovarna umetne inteligence (AI Factory) skupaj z nadgradnjo superračunalnika VEGA in izgradnjo novega objekta za superračunalniško infrastrukturo. Ti projekti Mariboru omogočajo vlogo osrednjega nacionalnega in mednarodnega vozlišča za umetno inteligenco, visokozmogljivo računalništvo in razvoj naprednih digitalnih rešitev. Gre za infrastrukturne projekte, ki ustvarjajo pogoje za raziskave, inovacije in sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom ter prinašajo nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.
Pomemben del razvojnega preboja predstavlja tudi razvoj raziskovalne infrastrukture Univerze v Mariboru in vzpostavitev novih raziskovalnih laboratorijev, ki krepijo povezovanje univerze z gospodarstvom. V tem okviru je bila vzpostavljena tudi nova študijska smer farmacije, ki je neposredno povezana z investicijo podjetja Lek – biofarmacevtika. Ta investicija v regijo prinaša nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo ter krepi farmacevtsko in biotehnološko dejavnost v severovzhodni Sloveniji.
Na področju gospodarskega razvoja je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v Podravju zagotovilo 132 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega več kot polovico v Mestni občini Maribor. Sredstva so bila namenjena razvoju podjetij, inovacijskim projektom, digitalizaciji ter ustvarjanju novih delovnih mest. Poseben poudarek je bil namenjen podpori tehnološkim podjetjem in projektom, ki omogočajo prehod v gospodarstvo z višjo dodano vrednostjo.
Ti projekti niso zgolj posamezne investicije, temveč tvorijo celovit razvojni sistem, ki mladim omogoča, da svojo prihodnost gradijo v Mariboru, gospodarstvu pa daje stabilno osnovo za dolgoročno rast. Maribor se tako v tem mandatu uveljavlja kot mesto znanja, inovacij in naprednih tehnologij, kar pomeni pomembno spremembo razvojne paradigme v primerjavi s preteklimi desetletji.
Lena Grgurevič: »Maribor v tem mandatu ni več mesto, kjer bi se razvoj zgolj obljubljal, ampak mesto, kjer se projekti dejansko izvajajo. Pomembno je, da se je v zadnjih letih vzpostavil drugačen odnos države do mesta.
Poseben poudarek je bil namenjen področjem, ki dolgoročno krepijo mesto – izobraževanju, znanosti, kulturi in javnim storitvam. To so naložbe, ki ne prinašajo takojšnjih rezultatov, a so ključne za prihodnost.
Poseben poudarek je bil namenjen področjem, ki dolgoročno krepijo mesto – izobraževanju, znanosti, kulturi in javnim storitvam.
Za Maribor je zelo pomembno, da mladi dobijo priložnosti doma. Razvoj univerze, raziskovalne infrastrukture in povezovanje z gospodarstvom ustvarjajo pogoje, da se znanje ohranja in razvija v mestu.
V prihodnje bo treba to pot nadaljevati in projekte tudi dokončati. Maribor potrebuje stabilno podporo države in dosleden razvojni pristop, ki bo mestu omogočal dolgoročno rast.«
Prometna in urbana infrastruktura: povezljiv Maribor kot pogoj za razvoj
Pomemben del razvojnega preobrata Maribora v tem mandatu je povezan z obsežnimi vlaganji v prometno in urbano infrastrukturo, ki neposredno vplivajo na mobilnost, gospodarski razvoj in kakovost bivanja v mestu. Iz podatkov izhaja, da so bila v Mariboru in na širšem izvedena ali začeta vlaganja v prometno infrastrukturo v skupni vrednosti več sto milijonov evrov, pri čemer gre tako za državne kot evropske vire.
Osrednje mesto med temi projekti ima železniška infrastruktura. V Mariboru poteka obsežna prenova železniškega vozlišča, ki vključuje posodobitev tirov, postajnih površin in signalnovarnostnih sistemov. Gre za projekt, katerega vrednost presega sto milijonov evrov, in ki bo bistveno izboljšal potniški in tovorni promet ter povezanost Maribora z drugimi slovenskimi in mednarodnimi središči. Prenova železnice pomeni tudi razbremenitev cestnega prometa in pomemben prispevek k okoljsko vzdržnejšim oblikam mobilnosti.
Pomembna vlaganja so bila namenjena tudi cestni infrastrukturi in urbanemu prometu. Med ključnimi projekti so rekonstrukcije in nadgradnje mestnih vpadnic, ureditev krožišč ter izboljšanje prometne varnosti v mestnih četrtih. Posebno pozornost so v tem mandatu namenili tudi trajnostni mobilnosti, z vlaganji v kolesarske povezave in javni potniški promet, kar Maribor postopno umešča med sodobna evropska mesta z bolj uravnoteženimi prometnimi sistemi.
Del prometnih vlaganj je povezan tudi z Letališčem Edvarda Rusjana Maribor, kjer so bila zagotovljena sredstva za vzdrževanje in razvoj osnovne infrastrukture. Namen teh vlaganj je ohraniti in razvijati letališče kot strateško infrastrukturo regije, ki ima pomembno vlogo tako v gospodarskem kot tudi v logističnem in varnostnem smislu.
Urbani razvoj Maribora v tem mandatu ni bil omejen zgolj na promet. Vzporedno so potekala tudi vlaganja v urejanje javnih površin, mestnih središč in degradiranih območij, kar prispeva k večji privlačnosti mesta za prebivalce, študente in obiskovalce. Ti projekti so bili pogosto povezani z evropskimi sredstvi in so del širše strategije urbane prenove.
Celota teh vlaganj jasno kaže, da je bila prometna in urbana infrastruktura v tem mandatu razumljena kot temeljni pogoj za nadaljnji razvoj Maribora. Boljša povezanost, večja prometna varnost in sodobnejši urbani prostor niso zgolj infrastrukturni projekti, temveč neposredno vplivajo na gospodarsko dinamiko, okoljsko trajnost in kakovost življenja v mestu.
Barbara Kolenko Helbl: »V tem mandatu je bilo v Mariboru narejenih več pomembnih korakov, ki kažejo, da razvoj mesta ni več prepuščen naključju. Projekti, ki so se začeli izvajati, so rezultat sodelovanja med državo in lokalnim okoljem.
V tem mandatu je bilo v Mariboru narejenih več pomembnih korakov, ki kažejo, da razvoj mesta ni več prepuščen naključju.
Pomembno je, da so bila vlaganja usmerjena v področja, ki ljudem zagotavljajo večjo varnost in stabilnost – v zdravstvo, socialno varnost, infrastrukturo in javne storitve. To so področja, kjer se razvoj najbolj neposredno pozna.
Maribor mora biti mesto, kjer se razvoj dotakne vseh prebivalcev in vseh mestnih četrti. V tem mandatu so bili na tem področju narejeni pomembni premiki, ki jih je treba nadaljevati.
V prihodnjem mandatu bo ključno, da se začeti projekti dokončajo in nadgradijo. Maribor potrebuje odgovorno politiko, ki bo znala povezovati lokalne potrebe z državnimi odločitvami.«
Okolje, stanovanja in kakovost bivanja: razvoj, usmerjen k ljudem
Razvoj Maribora v času vlade dr. Roberta Goloba ni bil omejen zgolj na velike infrastrukturne in gospodarske projekte, temveč je pomemben poudarek dobila tudi kakovost bivanja, varovanje okolja in dostopnost stanovanj. Vlaganja države so bila usmerjena v projekte, ki neposredno izboljšujejo vsakdanje življenje ljudi ter hkrati odgovarjajo na izzive podnebnih sprememb, demografskih gibanj in urbanega razvoja.
Na področju okolja in podnebne odpornosti so bila izvedena vlaganja v urejanje vodne infrastrukture in varovanje prostora pred posledicami ekstremnih vremenskih dogodkov. Posebno pomembni so projekti obnove in nadgradnje vodne infrastrukture po poplavah avgusta 2023, ki so izboljšali odpornost območja ter zagotovili večjo varnost prebivalcev. Takšni posegi so del širše strategije prilagajanja na podnebne spremembe in so financirani z večmilijonskimi vložki državnih in evropskih sredstev.
Pomembno področje vlaganj v Mariboru predstavlja tudi stanovanjska politika. Sedanja vlada je podprla projekte, ki povečujejo dostopnost javnih najemnih stanovanj in omogočajo stabilnejše bivanjske razmere za mlade, družine in starejše. Stanovanjski projekti so umeščeni v širši koncept urbane prenove, s čimer se izboljšuje raba prostora in oživljajo mestne četrti.
Posebna pozornost je bila namenjena tudi skrbi za starejše in ranljive skupine. V širšem mariborskem območju potekajo projekti gradnje in širitve domov za starejše ter varovanih stanovanj, ki povečujejo kapacitete dolgotrajne oskrbe in omogočajo, da starejši ostanejo v domačem okolju. Ti projekti predstavljajo pomemben socialni steber razvojne politike tega mandata.
Vlaganja v urejanje javnih površin in zelenih območij so dodatno prispevala k višji kakovosti bivanja v mestu. Prenove parkov, ulic in skupnih prostorov niso zgolj estetski posegi, temveč ustvarjajo pogoje za bolj zdravo, povezano in vključujočo skupnost. Takšni projekti so pogosto sofinancirani z evropskimi sredstvi in tvorijo pomemben del celostnega trajnostnega razvoja mesta.
Skupni imenovalec vseh teh vlaganj je razumevanje, da razvoj mesta ni uspešen, če ni usmerjen k ljudem. V tem mandatu so bili okolje, stanovanja in kakovost bivanja v Mariboru obravnavani kot enakovreden del razvojne politike, kar ustvarja trdne temelje za nadaljnje izboljšave tudi v prihodnjem obdobju.
Tomaž Lah: V Mariboru se je v tem mandatu pokazalo, da se lahko stvari premaknejo, če obstaja jasna volja in sodelovanje med državo in lokalnim okoljem. Projekti, ki so se začeli izvajati, niso več zgolj načrti, ampak konkretni posegi v prostor in infrastrukturo.
Posebej pomembna so vlaganja v prometno in urbano infrastrukturo, saj ta neposredno vpliva na vsakdanje življenje ljudi. Boljša povezanost, varnejše ceste in urejen javni prostor so spremembe, ki jih prebivalci občutijo vsak dan.
Boljša povezanost, varnejše ceste in urejen javni prostor so spremembe, ki jih prebivalci občutijo vsak dan.
Maribor ima vse pogoje za sodoben razvoj, vendar je ključno, da se ta ne dogaja stihijsko. V tem mandatu so bili postavljeni temelji za bolj načrtovan in dolgoročen razvoj mesta.
V prihodnjem mandatu bo treba začete projekte nadaljevati in dokončati. Maribor potrebuje dosleden in odgovoren glas, ki bo znal zagovarjati nadaljevanje razvojne poti in interese prebivalcev.«
Kultura, šport in javni prostor: Maribor kot mesto ustvarjalnosti in skupnosti
Pomemben del razvojnega zagona Maribora je bil usmerjen tudi v kulturo, šport in javni prostor, torej v tista področja, ki mestu dajejo identiteto, prebivalcem pa kakovostno bivalno okolje. Iz pregleda projektov in izjav izhaja, da so bila v Mariboru v tem času zagotovljena obsežna sredstva v višini več deset milijonov evrov, namenjena prenovi kulturne infrastrukture, športnih objektov in javnih površin.
Na področju kulture so bila državna sredstva usmerjena v obnovo in razvoj ključnih kulturnih institucij ter objektov, ki imajo lokalni in nacionalni pomen. Maribor se je v tem mandatu ponovno uveljavil kot pomembno kulturno središče, pri čemer so bile podprte tako investicije v infrastrukturo kot tudi programske vsebine. Vlaganja so omogočila boljše pogoje za delo ustvarjalcev ter večjo dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce in obiskovalce mesta.
Pomemben del sredstev je bil namenjen tudi športni infrastrukturi. V tem mandatu so potekale prenove in nadgradnje športnih objektov, ki jih dnevno uporabljajo tako profesionalni športniki kot rekreativci. Iz izjav izhaja, da so bila vlaganja v športne objekte in spremljajočo infrastrukturo pomembna ne le z vidika vrhunskega športa, temveč tudi z vidika javnega zdravja, mladine in skupnostnega življenja. Gre za projekte, ki so financirani z večmilijonskimi vložki in imajo dolgoročne učinke za mesto.
Posebna pozornost je bila namenjena tudi javnemu prostoru in mestnemu okolju. Vlaganja v urejanje trgov, parkov, nabrežij in drugih javnih površin so izboljšala podobo mesta ter povečala njegovo privlačnost za prebivalce in turiste. Takšni projekti so pomemben del celostne urbane prenove Maribora in prispevajo k bolj povezani in vključujoči mestni skupnosti.
Andreja Rajbenšu: »Kultura je eden od temeljev identitete Maribora in v tem mandatu je bilo na tem področju narejenih več pomembnih korakov. Država je kulturo obravnavala kot javno dobro in ne kot obrobno dejavnost, kar se kaže v konkretnih projektih in vlaganjih.
Pomembno je, da so bila sredstva namenjena tako kulturni infrastrukturi kot vsebinam. Prenove objektov in podpora javnim zavodom ustvarjajo boljše pogoje za delo ustvarjalk in ustvarjalcev ter večjo dostopnost kulture za občanke in občane.
Maribor ima močno kulturno tradicijo in veliko ustvarjalnega potenciala. V tem mandatu so bili vzpostavljeni pogoji, da se ta potencial lahko razvija naprej, tudi v povezavi z izobraževanjem, mladimi in širšo skupnostjo.
Maribor ima močno kulturno tradicijo in veliko ustvarjalnega potenciala.
V prihodnjem mandatu bo treba to pot nadaljevati. Kultura ne sme biti prva na seznamu rezov, temveč del dolgoročne razvojne vizije mesta. Maribor potrebuje stabilno podporo kulture in zavedanje, da brez nje ni celovitega razvoja.«
Maribor kot obljuba prihodnosti
Zgodba Maribora v tem mandatu torej ni zgodba posameznih projektov, temveč zgodba ponovne samozavesti mesta. Po letih, ko je bil Maribor pogosto predstavljen kot prostor zamujenih priložnosti, se je v tem obdobju začel uveljavljati kot mesto, ki mu država zaupa in v katerega sistematično vlaga. Ne zaradi simbolike, temveč zaradi njegove dejanske vloge – kot univerzitetnega, raziskovalnega, kulturnega in gospodarskega središča severovzhodne Slovenije.
Posebna vrednost mariborskega razvoja v tem mandatu je v tem, da ne temelji na hitrih, všečnih rešitvah, temveč na dolgoročnih odločitvah. Na projektih, ki morda ne prinašajo takojšnjega aplavza, a ustvarjajo pogoje, v katerih mesto diha drugače: z več znanja, več varnosti, več povezanosti in več možnosti za ljudi vseh generacij. Maribor se je znova začel umeščati v prihodnost – ne kot obrobje, temveč kot enakovreden partner.
Ta razvoj ni samoumeven. Temelji na politični odločitvi, da se razvoj države ne meri zgolj skozi prestolnico, temveč skozi moč regij. Da so javno zdravstvo, znanost, kultura, promet, okolje in stanovanja javna dobrina, ne tržno blago. In da je naloga države, da ta okvir vzdržuje in krepi.
Zato mariborska zgodba ni zaključena. Je odprta. Nadaljevanje bo odvisno od tega, ali bo mesto imelo stabilen glas v državnem zboru, ki bo znal zagovarjati začeto pot in jo nadgrajevati. Volilni avtobus Svobode je v Mariboru zato več kot postanek v kampanji – je sporočilo, da je Maribor del osrednje zgodbe Slovenije. In da ima prihodnost, ki jo je vredno graditi skupaj
