Soočenje v Kranju je odprlo ključna vprašanja prihodnjih let. V času negotovih geopolitičnih razmer, rasti cen energentov in razprav o davčni politiki postaja jasno, da bodo odločitve prihodnjega mandata pomembno zaznamovale življenjski standard ljudi in razvoj slovenskega gospodarstva. Predsednik vlade dr. Robert Golob je v razpravi predstavil pristop Gibanja Svoboda, ki združuje odgovorno upravljanje kriz, zaščito ljudi in ambiciozen razvojni preboj države.
V ospredju njegovega nastopa je bila predvsem misel, da mora politika v nestabilnih razmerah najprej zaščititi ljudi, hkrati pa ustvarjati pogoje za dolgoročno rast in večjo dodano vrednost slovenskega gospodarstva.
Odziv na energetske razmere
Geopolitična situacija na Bližnjem vzhodu že vpliva na globalne energetske trge. Dr. Golob je v razpravi poudaril, da posledice teh dogodkov čutimo tudi v Evropi in Sloveniji, saj se že kažejo prvi pritiski na cene energentov.
Kot je opozoril: »Nepotrebna in nepremišljena vojna proti Iranu že sproža nekatere posledice, zaradi katerih bo tudi v Evropi in Sloveniji v bodoče življenje žal slabše. Prvi učinki se že kažejo v dvigu cen nafte in dvigu cen zemeljskega plina.«
Nepotrebna in nepremišljena vojna proti Iranu že sproža nekatere posledice, zaradi katerih bo tudi v Evropi in Sloveniji v bodoče življenje žal slabše.
Prav zato je vlada po njegovih besedah reagirala hitro in z jasnim ciljem, da ublaži neposredne posledice za ljudi in gospodarstvo. Na dopisni seji je sprejela prve konkretne ukrepe.
Dr. Golob je pojasnil, da je vlada posegla v trošarine, saj želi preprečiti nenadne cenovne skoke za potrošnike: »Vlada že danes na dopisni seji naredila dvoje. Posegli smo v trošarine, zato, da omilimo dvig cen naftnih derivatov. Jutri bodo nekoliko dražji, ampak ne bistveno.«
Posegli smo v trošarine, zato, da omilimo dvig cen naftnih derivatov. Jutri bodo nekoliko dražji, ampak ne bistveno.
Ob tem je opozoril, da se razmere lahko še zaostrijo, če se konflikt poglobi. V takem primeru bi lahko prišlo do občutnejših posledic za evropsko gospodarstvo in vsakdanje življenje ljudi. Kot je dejal: »Če bi se situacija nadaljevala, bi lahko v prihodnjih tednih prišlo do bistveno višjega skoka in takrat bo postala potem situacija res že zelo težka.«
Če bi se situacija nadaljevala, bi lahko v prihodnjih tednih prišlo do bistveno višjega skoka in takrat bo postala potem situacija res že zelo težka.
Zato je vlada poleg neposrednega ukrepanja sprožila tudi dodatne mehanizme pripravljenosti. Na dopisni seji je razglasila prvo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo ter imenovala krizno skupino, ki bo spremljala razvoj razmer in pripravljala nadaljnje ukrepe.
»Drugi ukrep, ki smo ga danes sprejeli na dopisni seji, je razglasitev prve stopnje tveganja pri oskrbi z energijo in imenovanje krizne skupine, ki bo pripravila ukrepe za vprašanja, o katerih zdaj govorite. O ukrepih bomo v prihodnjih dneh seznanili javnost in sem prepričan, da bodo imeli svoj učinek.«
O ukrepih bomo v prihodnjih dneh seznanili javnost in sem prepričan, da bodo imeli svoj učinek.
Najprej zaščita ljudi in socialna stabilnost
Predsednik vlade je v razpravi večkrat poudaril, da je bil prvi del mandata namenjen stabilizaciji države in zaščiti najbolj ranljivih. Po njegovih besedah je vlada prevzela državo v zahtevni situaciji, zato je bilo najprej treba okrepiti socialno varnost in javne sisteme.
Kot je dejal: »Tisto, kar smo mi naredili v tem mandatu – in dobili smo žal državo v res slabi kondiciji – je, da smo najprej zaščitili najranljivejše, zato smo izpeljali plačno reformo, zato smo izpeljali pokojninsko reformo in dolgotrajno oskrbo, da smo poskrbeli za starostnike, za upokojence.«
Ta stabilizacija je bila nujna podlaga za naslednjo fazo razvoja države. Šele po tem, ko so bili postavljeni temelji socialne varnosti, se lahko politika še odločneje posveti gospodarskemu razvoju.
Dr. Golob je ob tem spomnil na zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, ki je bil sprejet prav z namenom večje povezanosti med uspešnostjo podjetij in nagrajevanjem zaposlenih. »Zdaj, v zadnjih mesecih se lahko posvečamo razvoju gospodarstva, zato je bil sprejet zakon udeležbi delavcev na dobičku,« je poudaril.
Zdaj, v zadnjih mesecih se lahko posvečamo razvoju gospodarstva, zato je bil sprejet zakon udeležbi delavcev na dobičku.
Pri tem gre za ciljan ukrep, ki spodbuja najbolj produktiven kader. Kot je dejal predsednik vlade: »Ta zakon je ciljen zakon, ne nagrajuje vseh, znižuje pa efektivno obremenitev, v tem primeru davčno stopnjo za najbolj produktiven kader.«
Ta zakon je ciljen zakon, ne nagrajuje vseh, znižuje pa efektivno obremenitev, v tem primeru davčno stopnjo za najbolj produktiven kader.
Srednji razred je temelj razvoja
V središču gospodarske politike Svobode je krepitev srednjega razreda in spodbujanje ustvarjanja visoke dodane vrednosti. Po besedah dr. Goloba mora država svoje ukrepe usmerjati premišljeno, saj lahko le tako doseže resnične razvojne učinke: »Če želimo res najbolj produktivne spodbuditi, moramo ciljati srednji razred, moramo ciljati tiste plače, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost,« je poudaril.
Ta pristop je tudi osnova širšega razvojnega programa države. Predsednik vlade je ob tem pojasnil, da je v jedru gospodarske vizije program Ambiciozna Slovenija: »Natančno to je v jedru našega gospodarskega programa, imenuje se AS, Ambiciozna Slovenija, z njimi imamo en sam cilj,« je dejal.
Natančno to je v jedru našega gospodarskega programa, imenuje se AS, Ambiciozna Slovenija, z njimi imamo en sam cilj.
Vizija tega programa je po njegovih besedah jasna in dolgoročna. Slovenija ima potencial, da postane ena najuspešnejših evropskih držav: »Vizija je, da postanemo evropski Singapur, ker imamo podobne danosti kot Singapur,« je poudaril.
Pri tem ima država številne prednosti, na katerih lahko gradi razvoj. Med ključnimi področji je dr. Golob izpostavil: »Imamo logistiko, imamo znanje, imamo farmacijo, imamo predelovalno industrijo in IT.«
Če država te potenciale poveže z jasnimi razvojnimi politikami, lahko Slovenija doseže pomemben preboj. »Na podlagi tega lahko postanemo res evropski tiger, nekje nam že uspeva, nekje nam še bo,« je dodal. Ob tem je opozoril, da morajo biti razvojni ukrepi natančno usmerjeni in premišljeni. »Moramo pa imeti ukrepe, tudi davčne, ki so zelo ciljni v srednji razred, ne pa kar povprek,« je sklenil premier.
Razbremenitev podjetništva in večja produktivnost
Predsednik vlade je v razpravi predstavil tudi konkretne ukrepe, s katerimi želi država spodbuditi podjetništvo in gospodarsko rast. Spomnil je, da je vlada v začetku mandata okrepila socialno državo in javne sisteme.
Kot je dejal: »V tem mandatu smo najprej poskrbeli za socialno najšibkejše, upokojence in krepili smo socialno državo, kar pomeni javno zdravstvo, javno šolstvo. Sedaj je na vrsti razvoj gospodarstva, sedaj je na vrsti delovno aktivna populacija.«
Po njegovih besedah država pripravlja več konkretnih ukrepov. Eden ključnih je razbremenitev podjetnikov in odprava administrativnih ovir. »Ukrepov je več. Najprej se popolnoma strinjam, da je treba administrativno razbremeniti samostojne podjetnike, prilagoditi prispevke in urediti tudi sistem bolniške odsotnosti,« je poudaril.
Posebno pozornost bo država namenila mikro, malim in srednjim podjetjem, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva. Kot je pojasnil: »Treba je pripraviti posebne razvojne spodbude za mikro in za mala in srednja podjetja in jih davčno razbremeniti. Posebna shema za mala in srednja podjetja.«
V velikih podjetjih pa država spodbuja tudi večjo vključenost zaposlenih pri uspehu podjetja. Dr. Golob je jasno povedal, da je ta model že uveden in ga je treba dodatno razvijati. »V velikih podjetjih pa moramo samo še izpiliti ukrep, ki je že v veljavi, in to je, kako več delavcev pritegniti k sodelovanju pri delitvi dobička.«
Pri tem je spomnil, da zakon že danes omogoča nagrajevanje najbolj produktivnih zaposlenih: »Ker ta zakon, ki je že sprejet, SBC-jev zakon, ta zakon že danes daje velikim korporacijam možnost, da nagradijo najbolj produktivne zaposlene.«
Ker ta zakon, ki je že sprejet, SBC-jev zakon, ta zakon že danes daje velikim korporacijam možnost, da nagradijo najbolj produktivne zaposlene.
To je smer, v kateri želi vlada nadaljevati tudi v prihodnje. Končni cilj teh ukrepov je večja produktivnost slovenskega gospodarstva in boljše nagrajevanje dela. »Na koncu bomo lahko rekli, da smo s ciljnimi ukrepi, pomeni z bistveno manj denarja, dosegli bistveno večje učinke pri produktivnosti.«
Na koncu bomo lahko rekli, da smo s ciljnimi ukrepi, pomeni z bistveno manj denarja, dosegli bistveno večje učinke pri produktivnosti.
Odločitev za prihodnost
Soočenje v Kranju je tako znova pokazalo temeljno usmeritev Svobode. Stabilna socialna država, odgovorno upravljanje kriz in ambiciozna razvojna vizija Slovenije. Država, ki gradi na znanju, inovacijah in moči ljudi, ki ustvarjajo dodano vrednost, lahko v prihodnjih letih naredi odločilen razvojni korak. Slovenija ima za to potencial, potreben je le jasen cilj in politika, ki zna ta potencial povezati v skupno zgodbo razvoja.
Prihajajoče volitve 22. marca bodo zato pomemben trenutek odločanja o tem, kakšno pot bo država izbrala v prihodnjih letih. Vsak glas bo sooblikoval smer razvoja Slovenije, njeno gospodarsko moč, socialno varnost in mesto v Evropi. Zato je pomembno, da se državljanke in državljani volitev udeležimo. Aktivna udeležba je temelj demokracije in priložnost, da skupaj potrdimo pot razvoja, ki temelji na znanju, inovacijah in odgovornem upravljanju države.
