Izjava dr. Roberta Goloba na odprti razpravi Varnostnega sveta Združenih narodov.
Od začetka našega članstva v Varnostnem svetu opažamo postopno, a vztrajno upadanje moči pravil. Popolno nespoštovanje pravil, oblikovanih po drugi svetovni vojni, in nezmožnost odzivanja na velike konflikte, kot so tisti v Gazi, Ukrajini in Sudanu.
Zato smo pripravili dogodek, na katerem danes sodelujete: Voditeljstvo za mir. Mir je ogrožen po vsem svetu. Svet nujno potrebuje vodstvo, da bi spremenil to nevarno smer.
Začel bom z vojno v Ukrajini. V 21. stoletju smo priča konvencionalni vojni agresiji ter vdoru močnejše in vplivnejše sosede v manjšo in na videz šibkejšo. To je očitna kršitev Ustanovne listine Združenih narodov. Če bomo to agresijo dovolili, bomo odprli vrata številnim podobnim vojnam po vsem svetu. V primeru Ukrajine branimo ustanovno listino, ki predstavlja jedro naše organizacije.
Medtem ko danes sedimo tukaj, smo priča temu, kako se ogenj v Gazi spreminja v ognjeni pekel po vsem Bližnjem vzhodu.
Ni dovolj močnih besed, s katerimi bi opisali katastrofo, ki se na zasedenih palestinskih ozemljih odvija že leta, ne le od 7. oktobra. Nesprejemljivo je, da kljub vsem grozodejstvom nad palestinskim ljudstvom in zadnjim štirim resolucijam Varnostni svet ni sposoben odločno posredovati, da bi ublažil njegovo trpljenje. Niti da bi osvobodil talce.
Na okupiranem Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu se povečujeta nasilje in razčlovečenje Palestincev. Vse to nas oddaljuje od rešitve dveh držav, kjer bi Izrael in Palestina živela drug ob drugem v miru in varnosti.
Medtem ko danes sedimo tukaj, smo priča temu, kako se ogenj v Gazi spreminja v ognjeni pekel po vsem Bližnjem vzhodu.
Vojna v Sudanu je še ena tragična vojna za oblast. Humanitarna katastrofa, ki jo je povzročil človek, z nepredstavljivim uničenjem in človeškim trpljenjem. Po dvajsetih letih smo spet priča nepopisni grdoti nečloveškosti. Znašli smo se na robu še enega genocida v Darfurju in neuspeha naše skupne zaveze “Nikoli več”. Humanitarne razmere so zelo slabe, saj se širi lakota, ni dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe, delovne razmere za humanitarne delavce pa so izredno nevarne.
Spoštovani kolegice in kolegi,
Zaskrbljenost in bolečina, ki ju čutimo za civiliste, obsodba kršitev ustanovne listine in mednarodnega humanitarnega prava ne bi smele biti odvisne od naše geografske ali politične bližine konfliktu. Vtis dvojnih standardov škoduje verodostojnosti in ugledu Varnostnega sveta ter prispeva k neupoštevanju njegovih odločitev.
Slovenija si želi biti poštena posrednica, graditeljica mostov in soglasja. Naša politika temelji na vrednotah in načelih. To, čemur smo se zavezali v kampanji za sedež v Varnostnem svetu, poskušamo tudi uresničiti. Prizadevamo si, da bi za vse konflikte uporabljali enake standarde.
Nacionalni interesi vse prepogosto prevladajo nad skupnimi vrednotami in načeli.
Če bi si vsi prizadevali za to, da bi dali prednost našim skupnim interesom, bi bil svet boljši. Svetovna javnost danes od nas želi slišati to zavezo.
Spoštovani kolegice in kolegi,
Varnostni svet ima na voljo več orodij za spopadanje s krizami in konflikti. Vendar jih vse bolj nerad uporablja.
Pretekle zgodbe o uspehu Liberije, Vzhodnega Timorja in Sierre Leone pričajo o učinkovitosti Varnostnega sveta.
Med vojnami na Balkanu je bil ta Varnostni svet pripravljen in sposoben sprejeti resolucijo, ki jo vzpostavila mehanizem odgovornosti prek Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo.
Podobna grozodejstva se dogajajo danes v številnih konfliktih, a žal se zdi sprejetje take resolucije v tem Varnostnem svetu nepredstavljivo.
To je popolnoma nesprejemljivo. In Varnostni svet nosi svoj del odgovornosti.
Ko v Varnostnem svetu primanjkuje enotnosti in odločnosti za ukrepanje, sprte strani to vidijo kot šibkost. V časih oslabljenega obvladovanja konfliktov imajo sprte strani občutek, da lahko nekaznovano kršijo ustanovno listino in mednarodno humanitarno pravo.
Tako lahko pojasnimo, zakaj je v preteklem letu svet zabeležil največje število smrtnih žrtev med civilisti, rekordno število smrti humanitarnih in zdravstvenih delavcev, novinarjev.
To je popolnoma nesprejemljivo. In Varnostni svet nosi svoj del odgovornosti.
Obvladovanje konfliktov se postopoma umika iz Varnostnega sveta zaradi polarizacije, pomanjkanja solidarnosti in geopolitične tekmovalnosti med njegovimi najmočnejšimi članicami. Združeni narodi so vedno bolj potisnjeni na obrobje na račun bilateralne ali regionalne diplomacije. Ta trend je treba obrniti.
Te razmere zahtevajo samorefleksijo Varnostnega sveta in članic Združenih narodov v prihodnosti. Povrniti moramo zaupanje v Združene narode. Prizadevati si moramo, da oblikujemo učinkovit in relevanten Varnostni svet. Varnostni svet, ki bo ustrezal današnjemu svetu. Stalne članice imajo v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov pri tem posebno odgovornost.
Sprejeti moramo novo zavezo k spoštovanju ustanovne listine, da znova vzpostavimo enotnost Varnostnega sveta, pri čemer bomo globalne interese postavili na prvo mesto, razmislili o vseh orodjih, ki so na voljo, in uporabili tista, ki bodo najbolj učinkovita, ter spremljati izvajanje naših resolucij, da zagotovimo njihovo spoštovanje.
Varnostni svet mora biti bolj ambiciozen pri uveljavljanju svoje moči za preprečevanje konfliktov in prevzeti večjo vlogo v dejavnostih za vzpostavljanje miru, ki vključujejo vse vidike sistema Združenih narodov.
Regionalne organizacije vedno pogosteje prevzemajo pobudo pri iskanju rešitev za svoje težave. Krepitev sodelovanja z njimi za Varnostni svet odpira nove načine reševanja kriz.
Naj zaključim z besedami: načela multilateralizma – ideja, da morajo narodi sodelovati, da ohranijo mir – so danes tako pomembna, kot so bila pred 79 leti.
Danes nam je uspelo doseči soglasje glede izjave predsedstva. Zato gradimo na teh temeljih in vnesimo novo energijo v naše skupno delo za boljši, mirnejši in bolj človeški svet.
