Včeraj sem kot predsednica Državnega zbora izrazila zaskrbljenost in na predsednika Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb naslovila pobudo, da skliče nujno sejo, na kateri bi obravnavali morebitne poskuse vplivanja iz tujine na izide državnozborskih volitev.
Kot pravnica in predsednica Državnega zbora verjamem v slovenski pravosodni sistem, zato pozdravljam, da so organi pregona že sprožili postopke ugotavljanja, za kaj gre v teh primerih oziroma ali so bila storjena kakršnakoli kazniva dejanja. Če gre za kakršnokoli kriminalno dejavnost, morajo storilci za to odgovarjati pred sodišči. Na tej točki se vloga politike v demokratični državi neha.
Dovolite mi, pa da nekaj razmišljanj delim z vami tudi kot članica Svobode in kandidatka na bližajočih se volitvah.
Letošnja kampanja je pokazala, na kako nizko raven se je pripravljena spustiti ekstremna avtoritarna desnica v želji po oblasti. Ne zanima jih življenje ljudi v državi. Želijo si le popolnega nadzora, kot je mogoče videti, vseh in vsakogar v družbi ter to, da bodo vladali brez omejitev.
Ne zanima jih življenje ljudi v državi. Želijo si le popolnega nadzora, kot je mogoče videti, vseh in vsakogar v družbi ter to, da bodo vladali brez omejitev.
Povsem jasno je to razvidno že iz njihovih stališč do mednarodnih kriznih žarišč, ki povedo, da so mednarodno povezani in dobro usklajeni. Kajti vse to, kar doživljamo te dni v Sloveniji, se dogaja tudi v drugih državah, kar spodbujajo in financirajo deli ekstremne ameriške desnice. Nam najbližji tak primer lahko opazujemo na Madžarskem. Poznamo tudi primere poskusov tujega vmešavanja v volitve v Romuniji in na Slovaškem.
Metode pa niso nove. Zgodovinarji jih poznajo že iz nacistične Nemčije pred dobrimi devetimi desetletji. Mednarodno pravo je praktično mrtvo, ker ga ubijajo desničarski samodržci, ki kričijo, da za njih pravila ne veljajo. In tisti, ki ubijajo mednarodno pravo, bodo slej ko prej ubili tudi pravno zaščito osebne svobode ljudi v lastni državi.
Demokracija, kot jo živimo zadnja štiri leta, je krhek, včasih na videz kaotičen sistem, ki pa vsakomur zagotavlja osebno svobodo. Vsaj zadnja štiri leta se ljudje več ne bojijo, da bo oblast zlorabila svojo moč in jim kratila pravice. Seveda ni popoln sistem, a v tem trenutku najboljši, ki ga poznamo.
Vsaj zadnja štiri leta se ljudje več ne bojijo, da bo oblast zlorabila svojo moč in jim kratila pravice.
V letošnji kampanji bi se morali pogovarjati o dejstvih. Kaj je bilo storjeno in kje nas delo še čaka. Resno bi se morali pogovarjati o pomembnih projektih za državo in o tem, kako bomo veliki večini državljank in državljanov – in ne le redkim izbrancem – zagotovili boljšo kakovost življenja. V zadnjih tednih pred volitvami pa se ukvarjamo z nekimi bizarnimi vdori v socialna omrežja, trupli živali in glasovi oseb, ki v Svobodi nimajo nobene vloge več. Razlog je preprost. Slovenska ekstremna desnica ravna po že znanem modelu. Ko nimaš argumentov in dejstva niso na tvoji strani, se loti metanja blata. Da bi ljudje začeli misliti, da smo vsi isti. Nismo vsi isti.
Ko nimaš argumentov in dejstva niso na tvoji strani, se loti metanja blata. Da bi ljudje začeli misliti, da smo vsi isti. Nismo vsi isti.
Doživljamo eskalacijo prizadevanj ekstremne desnice v Sloveniji, ki že tri desetletja načrtno ruši verodostojnost in samostojnost neodvisnih institucij in sodišč v naši državi. Zadnji tak primer je bizaren napad na Državno volilno komisijo in legalnost predčasnega glasovanja, ki pa razgalja eno zelo preprosto dejstvo. Predsednika SDS je strah volje ljudi. Predsednika SDS je strah tistih, ki mislijo s svojo glavo. Predsednik SDS išče alibi za poraz, ker sem prepričana, da na letošnjih volitvah ne bo dosegel cilja, ki si ga je zastavil.
To pa trdim zato, ker bomo na slovenskih volitvah vendarle odločali državljanke in državljani. Vem, da nas večina zna misliti s svojo glavo in znamo prepoznati dejstva, pa četudi jih poskušajo ekstremisti zakrivati s kupi gnoja. Vem, da si večina ljudi ne želi živeti v državi, v kateri oblast zatira svobodo posameznikov ali skupin, doma zatira drugačna mnenja, hkrati pa je brez hrbtenice servilna do podobno avtoritarnih režimov v večjih državah. Ta servilnost do tujine je značilna tudi za slovensko ekstremno desnico. Če bi tako razmišljala večina ljudi pred 36 leti, Slovenija nikoli ne bi postala samostojna država. Suverenosti si tudi zdaj ne bomo dali vzeti. Sama nikoli ne bom servilna do kogarkoli.
Prepričana sem, da dogajanje v letošnji kampanji vse svobodomiselne, ponosne in aktivne državljanke in državljane samo še bolj motivira, da se v čim večjem številu udeležimo volitev. Nihče iz tujine nam slovenskim državljankam in državljanom ne bo narekoval, komu naj zaupamo vodenje države. Slovenija naj ostane samostojna, samozavestna in predvsem suverena država.
Slovenija naj ostane samostojna, samozavestna in predvsem suverena država.
Spoštovane državljanke in spoštovani državljani,
naša osebna svoboda je vrednota, ki jo moramo negovati. Če je ne bomo varovali, se nam lahko zgodi, da jo izgubimo in pademo v avtokratsko družbo, podobno diktaturam iz prejšnjega stoletja. Skrajno desnico v Sloveniji predstavljajo politična stranka SDS in njeni sateliti, ki se poskušajo predstavljati kot skesani spravljivci, ki dajejo obljube o spravi. Ta sprava pa pomeni povezovanje z njihovimi pokrovitelji in skupinami, v katerih vznikajo fašistične ideje. Te ideje sejejo strah, širijo sovraštvo, sovraštvo pa se spreminja v nasilje. To ni svet, v katerem želimo živeti, še manj je to svet, v katerega želimo pošiljati naše otroke.
Verjamem, da boste, drage volivke in volivci, svojo svobodo na letošnjih parlamentarnih volitvah zavarovali s svojo udeležbo na predčasnem glasovanju ali pa 22. marca. Vsem vam želim vse dobro.
Verjamem, da boste, drage volivke in volivci, svojo svobodo na letošnjih parlamentarnih volitvah zavarovali s svojo udeležbo na predčasnem glasovanju ali pa 22. marca.
