Po sprehodu po svojem volilnem okraju Vič Rudnik 3 sem včeraj popoldne zaključila še zadnje podrobnosti končnega poročila preiskovalne komisije.
Po sprehodu po svojem volilnem okraju Vič Rudnik 3 sem včeraj popoldne zaključila še zadnje podrobnosti končnega poročila preiskovalne komisije.
Prečkala sem cesto in poklepetala s fanti, ki včasih sedijo na drugi strani parlamenta in imajo vedno pripravljeno kakšno vprašanje ali pripombo.
Med pogovorom o minimalni plači je po stopnicah prišel šef uprave največje banke. Malo so ga podražili, ali bo dal za pijačo. Z veseljem je pristal, vendar pod pogojem, »da nihče od zbranih ne bo volil psihopata Janše ali psihopata Goloba«. Z bankovcem se je res izkazal, a je pri tem ponovil mantro o »psihopatih«.
V redu, svoboda govora in mnenja, kajne?
Potem sem se spomnila časa, ko je bila banka še povsem naša in smo v celotni novinarski oziroma medijski srenji vedeli, da šef banke nikoli ne daje komentarjev o političnem dogajanju. Izjavo smo dobili enkrat letno, ko je bilo govora o poslovanju banke v tistem letu. In to je bilo vse.
Nisem strokovnjak za to področje, vendar sem nekje zasledila, da imajo banke določene kodekse komuniciranja, tudi za najvišje predstavnike. Morda ne vse, ne vem, a zdi se logično in primerno.
Skoraj gotovo pa predsedniki uprav bank ne hodijo po ulicah in predsednikov vlad ne označujejo za psihopate. To bolj spominja na zakotne bifeje manjših slovenskih mest, kamor se razočarani, ki za svoje neuspehe krivijo druge, zatekajo po tolažbo.
Iz spomina sem priklicala še informacijo, da prav ta banka ni pristala na kredite z znižano obrestno mero za poplavljence, čeprav je zanje jamčila država. Seveda, posel je posel, a verjetno bi lahko kdo ob tem izrekel tudi kakšno ostro besedo, kajne?
Vse bolj se zdi, da gre predvsem za osebne zamere. Pa ne iz Zagreba, kjer so nebesa.
Morda je to zgolj moje subjektivno mnenje. Prosim, da ga tako tudi razumete. Morda gre za svobodo govora, vendar nima nobene povezave s svobodo intelekta, temveč prej s pomanjkanjem slednjega.
P. S. Ko bo čas, bom povedala še dve ali tri stvari o nekaterih drugih zadevah, povezanih s preiskovalno komisijo in še čim. Pa tudi o tem, da smo vsi enaki, mar ne?
