Poslanica predsednice Državnega zbora ob dnevu priključitve Primorske k matični domovini
Na današnji dan 15. septembra praznujemo državni praznik dan priključitve Primorske k matični domovini, s katerim obeležujemo dan, ko je bila leta 1947 uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske, s tem pa se je uresničila večletna želja slovenskega naroda po enotnosti.
Vendar se ta želja Primorcev ni uresničila vsem. Primorci so bili žrtve fašističnega terorja, česar nikoli ne smemo pozabiti. 13. julija 1920 so italijanske fašistične in nacionalistične skupine napadle in požgale Narodni dom v Trstu. Zažgale so osrednjo kulturno ustanovo Slovencev v Trstu, ki je bila zgrajena po načrtu arhitekta Maksa Fabianija ter je gostila številne slovenske organizacije, med njimi društvi Sokol in Edinost. Ko so na kraj požiga prišli gasilci, jim požigalci niso pustili gasiti ognja temveč so jim celo prerezali cevi. Nobeden od storilcev ni bil za to dejanje aretiran. Požigu Narodnega doma je sledilo še več kot 120 drugih napadov, razdejanj in požigov raznih delavskih institucij, tiskarn, uredništev, slovenskih podjetij in domov.
Brez tega dela odpora, ne bi bilo priključitve dela Primorske k matični domovini. Tigru ni bilo za ideologijo ali oblast, temveč za svobodo in Slovenijo.
Vendar pa se Slovenci niso vdali fašističnemu terorju. Ob požigih kulturnih domov in prepovedi delovanja Slovenskih kulturnih društev, so se mladinci 24. septembra 1922 organizirali v Zvezo mladinskih društev, ki je postala temelj razvoja Borbe ali tržaškega dela Tigra, ki je bil organiziran v tajne udarne trojke. Brez tega dela odpora, ne bi bilo priključitve dela Primorske k matični domovini. Tigru ni bilo za ideologijo ali oblast, temveč za svobodo in Slovenijo.
Na boj primorskih Slovencev nas opominjajo spomeniki fantom ter dekletom, ki so za željo po svobodi in enotni Sloveniji dali največ kar so imeli. Dali so svoja življenja. Mnogi od njih so pod fašističnim terorjem morali zapustiti svoja ognjišča. Zato ni prav, da gremo v 21. stoletju mimo teh spomenikov, ne da bi se nas dotaknili. S ponosom si moramo vzeti nekaj trenutkov in izraziti hvaležnost, za njihov pogum in vizijo.
V srcih Primorcev ni nikoli ugasnila luč slovenstva, saj so tudi v težkih časih ponosno govorili slovensko ter vztrajno, kot znak upora, peli slovenske pesmi. Žlahtni lastnosti, kot so zavednost in vztrajnost, ki nam morata biti zgled, sta v sodobni globalni družbi nemalokrat spregledani, saj je prestreljena s popolnoma drugačnimi trendi, velikokrat pa jih zlorabljajo tisti, ki želijo z manipulacijami priti na oblast.
V srcih Primorcev ni nikoli ugasnila luč slovenstva, saj so tudi v težkih časih ponosno govorili slovensko ter vztrajno, kot znak upora, peli slovenske pesmi.
Drage rojakinje, dragi rojaki, ob dnevu priključitve Primorske k matični domovini se z iskrenim ponosom zazrimo v zgodovino in se hvaležno spomnimo vseh, ki so darovali svoja življenja za svobodno Primorsko kot del Slovenije. To pa je tudi priložnost, da utrdimo vizijo Slovenija, ki naj raste v miru, medsebojnem spoštovanju in povezanosti.
