Nagovor predsednice Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urške Klakočar Zupančič na spominski slovesnosti v spomin pilotu Toniju Mrlaku.
Formalna razglasitev samostojne Slovenije, od katere bo čez nekaj dni minilo 34 let in jo bomo obeležili s praznovanjem dneva državnosti, je bil gotovo eden od najpomembnejših mejnikov v zgodovini našega naroda. Odločnost in enotnost, ki so jo v procesu osamosvajanja in demokratizacije pokazali državljanke in državljani naše države, je zdrav temelj, na katerem moramo graditi prihodnost naše demokracije in države.
Upor!
Žal je vojska nekdanje države takoj po razglasitvi samostojnosti začela z agresijo na našo državo in vojaškimi akcijami. Naletela je na odločen odpor tako pripadnikov naše teritorialne obrambe in policije, kot tudi domala vseh državljank in državljanov, za kar smo jim tudi tisti, ki smo bili premladi, da bi v procesu sodelovali, lahko večno hvaležni.
Posledica vsake vojne in oboroženega konflikta so nepotrebne in tragične žrtve. Največkrat med nedolžnimi ljudmi. Spomnimo se brutalnega napada jugoslovanskih letal na blokirano kolono tovornjakov na Medvedjeku, v katerem so umrli štirje povsem nedolžni vozniki tovornjakov iz Bolgarije in domačin Anton Kotar.
Posledica vsake vojne in oboroženega konflikta so nepotrebne in tragične žrtve.
Skrita povelja
Ena od nepotrebnih in zelo tragičnih žrtev slovenske osamosvojitve je tudi Toni Mrlak. Slovenec, pilot helikopterja jugoslovanske vojske v času, ko se je s predstavniki naše države dogovarjal o prestopu. Z njim je umrl tudi sopilot gazele Bojanče Sibinovski. Ne morem govoriti za druge, ampak sama osebno verjamem, da ukaz za sestrelitev vseh helikopterjev JLA, brez izjeme, torej tudi gazele, ki jo je pilotiral Toni, spada v niz t.i. »skritih povelij«. Ni me strah povedati, da sem bila zaprepadena in prizadeta, ko sem izvedela za ta skrita povelja, med njimi tudi za povelje o napadu teritorialne obrambe na tri največje vojašnice JLA v Ljubljani. Uresničitev prvega skritega povelja je preprečil poveljnik TO za ljubljansko pokrajino Miha Butara, za kar sem mu izjemno hvaležna, saj si lahko samo predstavljamo silovitost povračilnega ukrepa JLA. Zgrožena sem, da so nekateri s temi »skritimi povelji« želeli zanetiti pravo vojno, zdaj pa si želijo prisvojiti cilje in vrednote slovenske osamosvojitve. To ni prav.
Ni me strah povedati, da sem bila zaprepadena in prizadeta, ko sem izvedela za ta skrita povelja, med njimi tudi za povelje o napadu teritorialne obrambe na tri največje vojašnice JLA v Ljubljani.
Črn dim v Rožni dolini
n ni prav, kar se je zgodilo 27. junija 1991, ko je helikopter gazela SA 341 s serijsko številko 664 v Rožni dolini izginil v črnem dimu. Ni prav, da so si odgovorni hoteli oprati roke, češ, da je helikopter letel tam, kjer ne bi smel. Ne, ni prav, da se govori, da se je pač zgodila napaka. Ta t. i. napaka, ko je raketa helikopter, ki je prevažal kruh, zadela v rep, da se je prelomil na pol, je terjala dve človeški življenji ter zaradi grozljivega sprenevedanja, potvarjanja dejstev, manipulacije s tragedijo in na koncu glušečega molka pustila trajno sled na družini Tonija Mrlaka.
Toni Mrlak je bil predvsem dober človek
Zdaj bi rada povedala na glas, da Toni Mrlak in Bojanče Sibinovski ne moreta biti zgolj nepotrebni in tragični žrtvi osamosvojitvene vojne. Ne smeta biti. Toni Mrlak je bil, kot pravi Dragica Potočnjak, predvsem dober človek, ki je znal v ljudeh okoli sebe videti najboljše. Bil je entuziast z veliko energije, ki je ves čas nekomu pomagal in rad obdaroval ljudi. Vsak dan je ženi in otrokoma prinesel kakšno malenkost. Bil je tudi odličen vojak in pilot, ki je ljubil letenje, s svojim obnašanjem pa je krepko rahljal tradicionalne vojaške vzorce. Njegova smrt je bila najprej zamegljena z dejstvom, da naj bi se zgodila uspešna sestrelitev gazele, kar naj bi imelo pozitiven psihološki učinek. Kako zelo nečloveško in narobe! Izrabiti tragedijo in smrt nedolžnega človeka za propagando. Smrt Tonija Mrlaka je bila grozljiva in zanjo nikoli nihče ni prevzel prave polne odgovornosti. Smrt Tonija Mrlaka je bila še toliko bolj grozljiva ob dejstvu, da je bil takšen človek, ki je v zadnjih trenutkih, ko je že vedel, da bo umrl, helikopter usmeril tako, da ni padel na hiše v Rožni dolini.
Toni Mrlak je bil, kot pravi Dragica Potočnjak, predvsem dober človek, ki je znal v ljudeh okoli sebe videti najboljše.
Sovražna retorika seje smrt in bedo
Dovolite mi, da danes, ko se poklanjamo njegovi žrtvi, kot predsednica Državnega zbora izrečem globoko obžalovanje tega tragičnega dogodka in se vsem njegovim bližnjim iskreno opravičim. Ob tem se povsem zavedam, da moje opravičilo nikoli ne bo izbrisalo let, ko se je družina Tonija Mrlaka trudila za njegovo rehabilitacijo, niti ne bo izbrisalo bolečine ob izgubi dragega očeta, moža, prijatelja, človeka, ki je deloval za Slovenijo. Dovolite mi še, da njegovo tragično smrt uporabim tudi kot opomnik sedanji generaciji, ki je vsakodnevno bombardirana z agresivno in sovražno retoriko, nedaleč od naše države pa se razraščajo oboroženi konflikti in vojne. Število nedolžnih žrtev skokovito narašča iz dneva v dan, zato moramo biti odločni in enotni, da ohranimo Slovenijo kot otok miru, solidarnosti, sočutja in spoštovanja v tem podivjanem svetu. Nenazadnje to vsem odločevalcem zelo jasno nalaga Ustava Republike Slovenije, ki nas zavezuje k aktivni mirovni politiki in prepoveduje vsako hujskanje k nasilju in vojni. Varnost in občutek varnosti med državljankami in državljani pomenita veliko več kot le oboroževanje in to mora biti naše osnovno vodilo.
Varnost in občutek varnosti med državljankami in državljani pomenita veliko več kot le oboroževanje in to mora biti naše osnovno vodilo.
Pomembno je, kaj se zgodi po vojni
Smrt Tonija Mrlaka je bila tragična, grozljiva in neopravičljiva. Naša naloga 34 let po tem je, da preprečimo, da bi se take smrti še kdaj zgodile in tudi, da bi se z njimi manipuliralo ter se jih izrabljalo za namene psihološke propagande. Ne bom idealizirala. V vojni ljudje umirajo. Vsaka vojna je umazana in tragična. Pomembno pa je, kaj se zgodi po vojni. Pomembno je, da se resnici pogleda v oči in prizna napake, tudi tiste, ki zelo bolijo in jih je težko imenovati napake. Nekateri mislijo, da se v vojni zmaga, ker se strelja. Resnica pa je bolj zapletena. Nenazadnje je Slovenija v osamosvojitveni vojni zmagala tudi zato, ker ni streljala takrat, ko razumni poveljniki niso ubogali nerazumnih ukazov. Žal je na gazelo, ki sta jo pilotirala Toni Mrlak in Bojanče Sibinovski streljala. V rep. Po padcu helikopterja je gorelo še pol ure. Potem je začelo deževati.
