Pravniški državni izpit ali po domače PDI za večino pravnikov pomeni vrhunec njihovega znanja in podkovanosti na širokem spektru pravnih področij. Uspešno opravljanje izpita pomeni pomemben korak v karieri vsakega pravnika – po opravljenem izpitu lahko opravlja najpomembnejše pravniške poklice kot so poklic sodnika, tožilca, odvetnika in notarja. Zato ne preseneča, da nekateri PDI označujejo za zrelostni izpit vsakega pravnika.
Uspešno opravljanje izpita pomeni pomemben korak v karieri vsakega pravnika – po opravljenem izpitu lahko opravlja najpomembnejše pravniške poklice kot so poklic sodnika, tožilca, odvetnika in notarja.
PDI ima že dolgo tradicijo in 3 dni trajajoč izpit je trenutno sestavljen iz pisanja dveh sodb, kazenske in civilne, ter ustnega izpita.
Trenutno je je izpit ostal še v 19. stoletju – obe sodbi se namreč še vedno piše na roko. Ja, prav ste prebrali. To v praksi pomeni 8 ur pisanja pravnega dokumenta na roko. Ne samo, da ne vem kdaj sem nazadnje na roko pisala dokument, ki je bil daljši od par stavkov, ampak takšen način priprave pravnega pisanja preprosto ne odraža več načina na katerega pravna pisanja pripravljajo sodniki, tožilci, odvetniki in notarji. Povedano preprosteje, PDI že dalj časa ne odraža praktičnih potreb in realnosti pravniškega poklica.
Izpit se končno digitalizira, da se bo sodbo končno pisalo na računalnik.
Zato si lahko le predstavljate moje iskreno presenečenje in navdušenje, ko sem prejšnji mesec prebrala osnutek predloga spremembe Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu, ki so ga pripravili na Ministrstvu za pravosodje, ter opazila, da se izpit končno digitalizira, da se bo sodbo končno pisalo na računalnik.
Končno! Napredek.
Končno! Napredek.
In potem v osnutku pravilnika vidim tale predlog:
10. člen 19. člen se spremeni tako, da se glasi: »(3) Razen zakonov in drugih predpisov ter strokovne pravne literature kandidat med pisnim delom izpita ne sme imeti pri sebi drugih gradiv, kot so sodne in druge odločbe ali lastni zapiski, niti ne sme imeti pri sebi in ne sme uporabljati telekomunikacijskih naprav. V izpitni prostor ne sme prinašati hrane in pijače.«
Aha, torej bomo morali ceno (pre)potrebne digitalizacije PDI plačati s tem, da na izpit ni mogoče prinesti sodnih odločb, lastnih zapiskov in drugega gradiva? Niti se ne sme med praktično celodnevnim izpitom uživati hrane in pijače?
PDI ni izpit na katerem pravnik pokaže svoje znanje. PDI je izpit kjer pravnik pokaže kako dobro zna uporabljati svoje znanje. Dober pravnik nima vsega znanja v glavi, dober pravnik ima ob sebi dobro gradivo in to gradivo zna uporabljati. Zato je prepoved uporabe sodnih odločb in lastnih zapiskov popolnoma nerazumljiva.
Nerazumljiv predlog ni ostal neopažen. Name se je obrnilo mnogo kolegov, nekdanjih sošolcev in drugih mladih pravnikov, ki jih v bližnji prihodnosti čaka opravljanje PDI. Poslušala sem jih ter z njimi delila skrb in ogorčenje.
Zato sem zdaj vesela ne samo zase, temveč za vse moje pravniške kolege. Ministrstvo za pravosodje ja namreč opravilo ponoven premislek in omejitve omililo.
V javni obravnavi je zdaj nov osnutek pravilnika, in ta določa zgolj še tole:
10. člen 19. člen se spremeni tako, da se glasi: »(3) Kandidat med pisnim delom izpita ne sme imeti pri sebi in ne sme uporabljati telekomunikacijskih naprav.«
Ja, včasih nam majhne zmage pomenijo veliko. Zame, ter za vse mlade pravnike je tole velika zmaga.
Zame, ter za vse mlade pravnike je tole velika zmaga.
