Robert Golob na splošni razpravi v okviru 79. seje Generalne skupščine Združenih narodov.
Pred nekaj dnevi smo sprejeli Pakt za prihodnost. V teh časih vojn, podnebnih katastrof, naraščanja neenakosti in poglabljanja polarizacije je bil to redek trenutek enotnosti. Enotnosti držav in skupin z vseh celin. Pakt bi moral pomeniti začetek nove dobe svetovnega partnerstva držav, ki so pripravljene okrepiti multilateralni sistem, katerega jedro so Združeni narodi.
Ta teden smo videli še en žarek upanja. Varnostni svet, ki mu predseduje Slovenija, je sprejel Predsedniško izjavo o voditeljstvu za mir. Vseh petnajst članic je ponovno potrdilo zavezo k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti ter spoštovanju mednarodnega prava, vključno z Ustanovno listino Združenih narodov. To je dober začetek, da ponovno spodbudimo skupno delo za boljši, miroljubnejši in bolj človeški svet.
Naj začnem z mirom in varnostjo.
Generalni sekretar Anotnio Guterres, ki uživa našo polno podporo in neizmerno spoštovanje, je večkrat ponovil, da je bilo preteklo leto – z največjim številom konfliktov v zadnjih desetletjih – najbolj smrtonosno.
Slovenija je izvoljena članica Varnostnega sveta od januarja. Opažamo postopno, a vztrajno upadanje moči pravil. Varnostni svet se je vedno manj zmožen učinkovito odzivati na velike konflikte, kot so tisti v Gazi, Ukrajini in Sudanu. Nič bolje mu ne gre z upravljanjem številnih drugih kriz.
V Ukrajini smo priča agresiji močnejše in vplivnejše sosede nad manjšo in šibkejšo. To je očitna in groba kršitev Ustanovne listine Združenih narodov. Če bomo to agresijo dovolili, bomo odprli vrata številnim podobnim vojnam po vsem svetu.
V Gazi jeskoraj štiri mesece po sprejetju resolucije Varnostnega sveta o prekinitvi ognja in talcih dogovor še daleč stran. Kot je dejal generalni sekretar na včerajšnjem ministrskem srečanju o podpori UNRWA, »ljudje v Gazi obstajajo – ne živijo, ampak obstajajo – med odplakami, kupi smeti in gorami ruševin. Njihova edina gotovost je, da bo jutri huje.«
Na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu se povečujeta nasilje in razčlovečenje Palestincev, ki sta dosegla vrelišče. Vse to nas oddaljuje od rešitve dveh držav, kjer bi Izrael in Palestina živela drug ob drugem v miru in varnosti.
Širjenje krize v Gazi na širšo regijo je zdaj resničnost. Regija je na robu prepada. Umiritev razmer je nujno potrebna, najprej s prekinitvijo ognja v Gazi in Libanonu.
V Sudanu smo priča humanitarni katastrofi, ki jo je povzročil človek, z milijoni razseljenih ljudi, ki obupno potrebujejo humanitarno pomoč. Hkrati vidimo grozodejstva, ki se spet dogajajo v Darfurju.
Zakaj je Varnostni svet Združenih narodov pustil človeštvo na cedilu?
Stalnih pet članic nosi še večjo odgovornost. Z zlorabo veta in postavljanjem nacionalnih interesov na prvo mesto so dejansko blokirale delovanje Varnostnega sveta.
Zaskrbljenost in bolečina, ki ju čutimo za civiliste, obsodba kršitev ustanovne listine in mednarodnega humanitarnega prava ne bi smele biti odvisne od naše geografske ali politične bližine konfliktu.
Vsi bi morali na prvo mesto postaviti skupne interese. In svet bi bil boljši.
Drugo pomembno vprašanje je reforma Varnostnega sveta.
Zaradi svojih izkušenj v Varnostnem svetu se zdaj bolj zavedamo potrebe po njegovem reformiranju. Nujno potrebujemo Varnostni svet, ki je resničen odraz mednarodne skupnosti. Varnostni svet, ki ustreza današnjemu svetu.
Zagotoviti moramo, da je porazdelitev sedežev poštena.
Varnostni svet potrebuje močnejše glasove premalo zastopanih regij, kot je afriška celina.
Reformo sestave Varnostnega sveta mora spremljati reforma pravice do veta. Resničnost je taka, da veta ne bomo mogli odpraviti. Vendar pa je treba uveljavljanje te pravice natančneje opredeliti.
Varnostni svet mora biti tudi bolj ambiciozen pri uveljavljanju svoje moči za preprečevanje konfliktov in prevzeti večjo vlogo v dejavnostih za vzpostavljanje miru, ki vključujejo vse vidike sistema Združenih narodov.
Spoštovani kolegice in kolegi,
ne smemo pozabiti, da so Združeni narodi veliko več kot samo Varnostni svet.
Vse pohvale gredo prizadevanjem brezimenskih humanitarnih delavcev na terenu, v oboroženih spopadih, med civilisti, ki so obraz Združenih narodov.
Pomanjkanje spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava še otežuje njihovo delo. Konflikt v Gazi pa je bil prelomna točka.
V Gazi humanitarni delavci niso samo občasne kolateralne žrtve. Zdi se, da so postali nameren vojaški cilj. Ni druge razlage za največje število ubitih humanitarnih delavcev v preteklem letu, veliko večino v Gazi.
Občutek nekaznovanosti za zločine v Gazi otežuje delo humanitarnih organizacij drugod po svetu. To spodkopava bistvo Združenih narodov in vpliva na delo humanitarnih organizacij in agencij Združenih narodov, kot so ICRC, UNRWA po vsem svetu.
Tretje pereče vprašanje – podnebna kriza.
Podnebne spremembe najbolj vplivajo na vodo – rešilno bilko za ljudi in naravo. Ekstremni vremenski dogodki po vsem svetu povečujejo tveganja povezana z vodo. Ta globalni izziv zato zahteva globalni in skupni odziv. Rešitve obstajajo, vendar niso vsem enako dostopne.
Pobuda generalnega sekretarja Združenih narodov »Zgodnje opozarjanje za vse« je pravi korak v to smer. Ko so lani v moji državi pustošile katastrofalne poplave, smo začeli razvijati napredno digitalno rešitev, ki povezuje opazovanje zemlje s superračunalništvom in umetno inteligenco.
Sistem nam bo pomagal napovedati poplave in izboljšati našo odpornost. To rešitev smo pripravljeni deliti z našimi partnerji.
Daljinsko zaznavanje in opazovanje zemlje obveščata naše sisteme zgodnjega opozarjanja. Vendar se dobro zavedamo, da mnoge države nimajo zmogljivosti za spremljanje vseh nevarnosti in imajo omejen dostop do takšne tehnologije.
Pozivam vse k oblikovanju globalnega partnerstva v okviru zgodnjega opozarjanja za vse, da bi tako pomagali premagati te izzive. Partnerstvo bi okrepilo našo skupno pripravljenost in zagotovilo, da bodo vsi na zemlji zaščiteni pred nevarnimi vodnimi ali podnebnimi dogodki s sistemi zgodnjega opozarjanja, ki rešujejo življenja.
Ljudje, ki trpijo zaradi oboroženih spopadov, si ne morejo privoščiti visokotehnoloških rešitev. V večini primerov jim je onemogočen osnovni dostop do čiste pitne vode. Celo več. Vse pogosteje smo priča temu, kako se dostop do vode uporablja kot orožje: v Jemnu, Somaliji, Gazi in Sudanu.
Slovenija se je odločila prevzeti pobudo in skupaj z regijsko skupino držav smo ustanovili Globalno zavezništvo za zaščito vode pred oboroženimi spopadi. Takšna globalna partnerstva so nujno potrebna za zaščito človekove pravice do vode za vse.
In ne nazadnje tudi o človečnosti.
Poskrbeti moramo, da se bodo ljudje po vsem svetu starali dostojanstveno in da jim bodo pri tem zagotovljene pravice. Sedanje mednarodno pravo ponuja le razdrobljen in nedosleden okvir za popolno varstvo človekovih pravic starejših. Zato vodimo ukrepe na globalni ravni za oblikovanje pravno zavezujočega instrumenta o človekovih pravicah starejših.
Svet ne bi smel odlašati z obravnavo glavnih vprašanj, povezanih z enakostjo spolov, vključno s prihodnjim razvojem in izvajanjem agende o ženskah, miru in varnosti. Združeni narodi bi morali biti zgled, ko gre za polno, enakopravno in pomembno vlogo in vodenje žensk v naših družbah.
Generalno skupščino so v vsej njeni zgodovini vodile samo štiri ženske. Nikoli še nismo imeli generalne sekretarke ZN. Prišel je čas, da se enakost spolov odrazi na najvišjih vodstvenih položajih naše organizacije.
Slovenija se je pridružila podpornikom pobude Rotacija za enakost, ki poziva k rotaciji spolov na položaju predsednika Generalne skupščine Združenih narodov.
V kriznih časih so vedno otroci tisti, ki so najbolj ranljivi. Današnji svet je vse bolj sovražen do otrokovih pravic. Več otrok kot kdajkoli prej doživlja nasilje v vseh okoljih, mnogi so izgubili življenje, so prisilno razseljeni, izpostavljeni najbolj travmatičnim izkušnjam, zaprti, nimajo možnosti izobraževanja in zdravstvenega varstva ter se spopadajo s skrajno revščino in socialno izključenostjo.
Gaza je tak primer izjemnega trpljenja otrok. Slovenija ponuja konkretno pomoč v okviru fundacije »Pustimo jim sanje«, ki se ukvarja z rehabilitacijo otrok iz Gaze.
Gre za izjemno plemenit in človeški projekt, ki se je začel pred leti in je pomagal že več sto otrokom iz Gaze, ki so prišli na rehabilitacijo v Slovenijo, pomagal pa bo še naprej. Žal so bili nekateri od teh otrok žrtve nedavne agresije na Gazo.
Naj zaključim z zgodbo dveh mladih deklic iz Palestine. V začetku tega tedna sem se udeležil dogodka o izgubljeni prihodnosti na zasedenih palestinskih ozemljih, ki ga je organizirala organizacija Save the children.
Na tem dogodku sem slišal zgodbo dveh pogumnih deklic, Sare in Rand. Govorili sta o svojih izzivih, svojih občutkih in prihodnosti. Kljub uničenju, razčlovečenju in strahu nista bili niti jezni niti sovražni. Imeli sta le ogromno željo, da bi živeli normalno. Želita študirati in svojo prihodnost posvetiti pomoči svoji skupnosti. Ena si želi postati zdravnica. Druga bi rada postala humanitarna delavka.
Danes izpolnjujem obljubo, ki sem jima jo dal, in njuno zgodbo predstavim na Generalni skupščini. Le s skupnim pozivom proti vojni in za mir bomo zagotovili, da Sara in Rand ne bosta med tisoči palestinskih otrok, ki bodo ostali brez prihodnosti pod okupacijo.
Gospod Netanjahu, ustavite to vojno zdaj!
Zato mi dovolite, da izraelski vladi pošljem jasno sporočilo – ustavite prelivanje krvi, ustavite vojno, pripeljite domov talce in končajte okupacijo! Gospod Netanjahu, ustavite to vojno zdaj!
