Na 68. prireditvi Po stezah partizanske Jelovice je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora, mag. Urška Klakočar Zupančič.

Dražgoše so simbol. Simbol na videz brezupnega upora majhnega naroda proti zločinskemu režimu nacističnih osvajalcev v času, ko je pod njegovim jarmom trpela domala vsa celinska Evropa. Bitka junakov Cankarjevega bataljona proti desetkrat močnejšemu sovražniku, ki ga ni uspel streti, je tudi s pomočjo poročil radia BBC odmevala po vsej okupirani Evropi. Prvi poraz nacistov na ozemlju takratnega rajha, pa čeprav je bil predvsem moralen in simboličen, je dajal drugim odporniškim gibanjem upanje, da mogočni zavojevalci vendarle niso nepremagljivi.

Leta 1941 sta bili Gorenjska in Štajerska del tretjega rajha. Ob obisku Maribora je Hitler zelo nazorno – s tistim znanim ukazom “naredite mi to deželo spet Nemško” – ponazoril usodo, ki jo je na teh ozemljih namenil slovenskemu narodu. Bila je bistveno bolj kruta od tiste, ki so jo doživljali narodi v zahodnem delu evropskih zasedenih ozemljih, saj so bili Slovenci med narodi, ki so jih razglasili za manjvredne. V živinskih vagonih so zato naše prednike odvažali v izgnanstvo v Srbijo, v koncentracijska taborišča ali na suženjsko delo, brez sojenja pa pobili številne nedolžne ljudi. Nacistični stenski časopis, ohranjen v Loškem muzeju, Gorenjsko poimenuje Sudkarnten – Južna Koroška, kar zelo nazorno slika usodo, ki so jo nacisti namenili temu delu Slovenije.

Dražgoše so tudi simbol trpljenja naših prednikov pod škornjem zločinskega režima.

Dražgoše so tudi simbol trpljenja naših prednikov pod škornjem zločinskega režima. Čeprav so vaščani, v dogovoru s partizani, okupatorjem sami sporočili lokacijo Cankarjevega bataljona, da bi se izognili represalijam, so nacisti pobili 41 domačinov, vas pa popolnoma porušili in požgali. Za to dejanje obstaja le ena beseda – zločin. Še zdaleč ne edini na slovenskem ozemlju v času okupacije.

Zločinov nacističnega režima, ki je šest let divjal po Evropi in tistih, ki so na zasedenih ozemljih prisegali zvestobo Hitlerju, ni mogoče relativizirati ali opravičevati. Kljub številnim poskusom zamegljevanja zgodovinskih dejstev, ki smo jim bili priča predvsem v zadnjih desetletjih, je povsem jasno, da so bili slovenski partizani pomemben del zavezniške koalicije, ki je leta 1945 dokončno premagala največje zlo 20. stoletja. Na osvobojenem ozemlju Slovenije pa so v zadnjih letih druge svetovne vojne nastajali tudi temelji slovenske državnosti, ki so omogočili kasnejšo pot v samostojno državo, v kateri živimo danes.

Če osvetlimo zgodovino zločinskih režimov, kot je bil nacistični, z nekoliko drugačnega zornega kota, pa lahko ugotovimo, da je bil to, podobno kot ostali zločinski režimi, režim strahopetcev. Bali so se ljudi, ki so razmišljali s svojo glavo, bali tistih, ki so bili na kakršenkoli način drugačni od njihovih predstav o tem, kako naj bi bili videti in kako bi naj razmišljali ljudje v njihovi bližini. Zato so sejali strah in razdor tudi med lastnim prebivalstvom. Njihov strah pred drugačnostjo je poganjal množične zločine proti človeštvu in genocidna dejanja.

Zato je izjemno pomembno, da znamo strahopetna dejanja sejalcev zla in zločinov prepoznati tudi danes in se jim upreti, če želimo sebi in našim prihodnjim rodovom zagotoviti človeka dostojno življenje v družbi, ki spoštuje osebno svobodo, solidarnost, različnost in spodbuja sočutje.

Osem desetletij po tragični moriji druge svetovne vojne, pa lahko z zaskrbljenostjo ponovno opazujemo vzpon strahopetcev, ki sejejo nestrpnost in strah pred vsem, kar se ne ujema z njihovim pohlepom po prevzemu nadzora nad družbo in omejenimi naravnimi viri našega planeta. Ponovno smo lahko, ne daleč od nas, priča tudi zločinom proti človeštvu in genocidnim dejanjem. Človeška civilizacija se danes ponovno sooča s težkimi izzivi. Zato je izjemno pomembno, da znamo strahopetna dejanja sejalcev zla in zločinov prepoznati tudi danes in se jim upreti, če želimo sebi in našim prihodnjim rodovom zagotoviti človeka dostojno življenje v družbi, ki spoštuje osebno svobodo, solidarnost, različnost in spodbuja sočutje.

Dialog različno mislečih, iskanje sporazumnih rešitev za zagotavljanje mirnega sobivanja različnih, a svobodnih ljudi, katerih svoboda je omejena le z enako pravico drugega, pa so dejanja poguma in modrosti. Le pogumni ljudje, ki jih krasi tudi modrost, lahko našo civilizacijo obvarujejo pred dejanji strahopetcev v prihodnosti.

Tudi v Sloveniji nismo imuni pred strahopetnimi dejanji tistih, ki si želijo prevzeti nadzor in podrediti celotno družbo lastnim interesom. Med ljudmi poskušajo sejati strah in razdor. Neizmerno jih je strah tistih, ki razmišljajo drugače kot oni. Ko se morajo soočiti z lastnimi nečednostmi, pa namesto prevzemanja odgovornosti, kažejo s prstom na druge in jih slikajo v podobah, ki najbolje ilustrirajo prav dejanja avtorjev teh podob. Vse to samo zato, ker se bojijo, da ne bi ljudje množično prepoznali njihovih resničnih namenov in interesov.

Dražgoše so simbol. Simbol slovenskega upora proti strahovladi. In simbol narodove samozavesti, ki črpa energijo iz ljubezni do domovine in svobodoljubja. Tudi, ko gre za na videz nepremagljivo silo. Takšnih simbolov ni mogoče izbrisati. Iz te energije moramo črpati tudi današnji rodovi in pogumno ter z veliko modrosti graditi odprto družbo svobodnih, solidarnih in sočutnih ljudi, ki bo zagotavljala blaginjo vsem državljankam in državljanom, v tem podivjanem svetu pa bo aktivna zagovornica miru in dialoga različnih.

Dražgoše so simbol. Simbol slovenskega upora proti strahovladi. In simbol narodove samozavesti, ki črpa energijo iz ljubezni do domovine in svobodoljubja.

Mir in svoboda v najširšem smislu sta vrednoti, ki jih ne sme in ne more zamegliti noben drug, še tako spretno prikrit interes vplivnih posameznikov ali skupin. Z odločnostjo in modrostjo, ki smo ju kot narod v zgodovini že velikokrat izkazali, verjamem, da nam ju bo uspelo ohraniti tudi za naše prihodnje rodove. 

Naj odmeva tudi danes – Svoboda narodu!

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Urška Klakočar Zupančič: Sem trn v peti
Marjan Šarec na osrednji proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra v Kamniku
Borut Sajovic: Kaj nam je povedal Maister?
Robert Golob: Naše prioritete so podprte in se odražajo tudi v proračunu