Ob letošnjem praznovanju 1. maja – mednarodnega praznika dela, bi si želela v uvodu tega zapisa izposoditi del razmišljanj nemškega dramatika in pesnika Bertholda Brechta, ki jih je leta 1935 zapisal v pesmi Vprašanja delavca, ki bere.
Avtor v pesmi sprašuje, kdo je dejansko zgradil mesto Tebe. V knjigah so imena kraljev, vendar so delo opravili drugi. Nadaljuje z Babilonom in se sprašuje, kdo so bili graditelji tega mesta, ki je bilo večkrat porušeno in obnovljeno. Sprašuje se tudi, kam so šli spat rokodelci, ko so končali Kitajski zid in, ali so bile vse hiše v Bizancu palače? V knjigah najdemo le imena velikanov. Vsakih deset let se pojavi velik človek, pravi Brecht. A kdo se dejansko sooča s posledicami njihovih dejanj?
A nobeno podjetje ne more dolgoročno uspevati brez usposobljenih, motiviranih in primerno nagrajenih delavcev.
Odgovori na njegova ironična vprašanja so seveda jasni. Saj vendar vsi vemo, da Aleksander Veliki ni sam osvojil dežel vse tja do doline Inda. Gotovo tudi ni bil eden od graditeljev Aleksandrije. A take zapise lahko pogosto beremo.
Skoraj devet desetletij stara pesem Bertholda Brechta je aktualna tudi v današnjem času. Na številnih področjih lahko prepoznamo podoben stil opisovanja dosežkov uspešnih posameznikov. Tudi v gospodarstvu. A nobeno podjetje ne more dolgoročno uspevati brez usposobljenih, motiviranih in primerno nagrajenih delavcev. Prepričana sem, da se vsi tisti, ki gradijo svoj poslovni uspeh z dolgoročno vizijo, tega še kako dobro zavedajo.
Delo torej ni privilegij. Je pravica in civilizacijski standard. Zasluži si spoštovanje tako kot vse druge temeljne človekove pravice.
Republika Slovenija je pravico do dela zapisala v Ustavo. Delo torej ni privilegij. Je pravica in civilizacijski standard. Zasluži si spoštovanje tako kot vse druge temeljne človekove pravice.
Živel 1. maj, praznik dela!
