Finančni minister Klemen Boštjančič in predstavniki treh reprezentativnih združenj občin – Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije ter Združenja mestnih občin Slovenije – so danes podpisali dogovor o višini povprečnine za prihodnji dve leti. Ta pomemben korak utrjuje partnerski odnos med državo in občinami ter zagotavlja stabilno finančno okolje za izvajanje lokalnih nalog.
Stabilnost in predvidljivost za občine
Za leti 2026 in 2027 je povprečnina določena v višini 835 evrov na prebivalca, kar odraža zavezanost vlade k stabilnosti občinskih financ in odgovornemu upravljanju javnih sredstev. Vlada s tem potrjuje, da razume pomen občin kot temeljnih gradnikov družbene kohezije in razvoja lokalnih skupnosti.
Dosežen dogovor o višini povprečnine za leti 2026 in 2027 predstavlja velik uspeh za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, saj je prvi minister v zgodovini slovenskih občin po letu 1995, ki mu je uspelo z občinami skleniti dogovore o višini povprečnine za vsako leto svojega mandata posebej.
Minister Klemen Boštjančič je ob podpisu poudaril, da je dogovor rezultat konstruktivnega dialoga in medsebojnega razumevanja: »Vselej poudarjam, da je dialog edina prava pot. Sodelovanje z občinskimi združenji je dober zgled konstruktivnega dialoga.«
Vselej poudarjam, da je dialog edina prava pot. Sodelovanje z občinskimi združenji je dober zgled konstruktivnega dialoga.
Vlada za pravično razmerje med državo in občinami
Za leto 2025 bo po predlogu zakona, ki ureja zimski regres, država stroške zanj pokrila v celoti, prihodnje leto pa bo država za zaposlene v občinskih upravah in javnih zavodih krila 60 odstotkov stroškov zimskega regresa. Vlada s tem dodatno razbremenjuje občine in prispeva k pravičnejši porazdelitvi finančnih bremen.
Na podlagi zakona o financiranju občin bodo te iz državnega proračuna prejele še dodatna sredstva v višini 1,5 odstotka dohodnine, vplačane v letu 2024, kar pomeni 54 milijonov evrov.
Ta sredstva bodo namenjena zmanjševanju razlik v prihodkih in razvitosti občin:
- 75 odstotkov (okoli 40,5 milijona evrov) bo namenjenih občinam, ki se soočajo z nesorazmerji pri financiranju zakonskih nalog,
- 25 odstotkov (13,5 milijona evrov) pa bo razdeljenih med vse občine na podlagi kriterijev uravnoteženosti razvoja.
Partnerstvo za prihodnost
Dogovor bo upoštevan tudi v zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2026 in 2027, ki je že v parlamentarnem postopku. S tem vlada predsednika dr. Roberta Goloba ponovno dokazuje, da zna voditi dialog, spoštovati dogovore in iskati rešitve v korist vseh državljank in državljanov.
Vladna ekipa na čelu s finančnim ministrom Boštjančičem s tem podpisom krepi zaupanje med državo in občinami ter ustvarja temelje za uravnotežen, socialno pravičen in razvojno naravnan lokalni razvoj – za Slovenijo, ki napreduje skupaj.
»Način določanja povprečnine, kot ga določa zakon, pomeni visok demokratični standard pri določanje višine sredstev, namenjenih občinam. Na to smo lahko upravičeno ponosni, nenazadnje nam to priznava tudi Svet Evrope v zadnjem poročilu o izvedenem monitoringu skladnosti naše zakonodaje z Evropsko listino lokalne samouprave, sprejetem konec oktobra,« pa je po podpisu dejal minister za javno upravo mag. Franc Props.
Način določanja povprečnine, kot ga določa zakon, pomeni visok demokratični standard pri določanje višine sredstev, namenjenih občinam.
Kaj je povprečnina?
Sistem financiranja občin ureja, da se za vsako občino izračuna primerna poraba za izvajanje obveznih nalog.
Za katere naloge občine porabljajo povprečnino?
Ker povprečnina predstavlja sredstva za financiranje obveznih nalog občin, pomeni, da so ti nameni precej široki (ne npr. samo za en specifičen program), gre pa za naloge, ki jih občine morajo izvajati po zakonu, vse pa so namenjene boljšemu življenju prebivalk in prebivalcev.
