Septembrsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta v Strasbourgu je minilo v znamenju razprav o vojni v Ukrajini, o razmerah v Gazi in na Zahodnem bregu ter o demokraciji v sosedstvu EU. V središču pozornosti je bil letni nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, a evropska poslanka Gibanja Svoboda Irena Joveva (Svoboda/Renew Europe) poudarja, da bi morala EU »storiti bistveno več« — tako pri zaščiti civilistov kot pri doslednosti zunanje politike. Joveva je po evropskih volitvah 2024 postala podpredsednica liberalne skupine Renew Europe, kar jo postavlja med ključne glasove liberalnega centra v novem sklicu Evropskega parlamenta.
Gaza, Ukrajina, načelnost EU
»Iskreno ne vem, kdaj naj bi bilo dovolj. Spomnim se svojega nagovora, ko je bilo mrtvih deset tisoč ljudi, danes pa smo daleč čez to. Že takrat sem rekla: ali je res potrebnih še deset tisoč žrtev v Gazi, da bomo nekaj naredili?« je dejala. »Zame nekdo, ki še vedno zanika genocid, ni človek. To je nedopustno. Evropske institucije in države članice bi lahko naredile več — in morale bi.«
Kot poudarja, je del odgovornosti tudi na državah članicah, ki oblikujejo skupna stališča in ukrepe: »Ne govorim le o parlamentu; govorim o Evropski komisiji in državah EU. Orodij je dovolj, manjka politične volje.«
Glede priznanja Palestine Joveva spomni, da je Slovenija storila ta korak junija 2024 — skupaj z nekaterimi evropskimi partnericami in v valu širših mednarodnih priznanj, ki se nadaljujejo tudi letos. »Vsak tak korak je pomemben signal za življenje dveh držav v miru in varnosti,« pravi.
Srbija in glas manjšinskih jezikov
Del razprav v Strasbourgu se je dotikal tudi razmer v Srbiji ter pravic protestnikov. Joveva je zaradi podpore demokratičnim standardom del svojega nastopa namenoma podala v srbščini: »To sem naredila, ker sem želela, da me slišijo in razumejo — brez prevodov in izgovorov. Gre za sporočilo, da je evropska perspektiva nerazdružljivo povezana z vladavino prava in svoboščinami.«
Za slovenščino sem naredila več kot marsikdo od glasnih domoljubov
Najglasnejše odzive doma je znova sprožila zavezanost k slovenščini v digitalnem okolju. »Če mene vprašate, so me vsi razumeli. Za slovenščino in spoštovanje slovenščine — predvsem v digitalnem svetu, recimo s slovenskim menijem na telefonih — sem naredila, in še bom, več kot marsikdo od glasnih domoljubov,« pravi.
Joveva je v preteklem mandatu med drugim javno naslovila Apple s pozivom, da vključi slovenski jezik v svoje operacijske sisteme in storitve, ter vztrajno odpirala temo digitalnih pravic manjših jezikov v EU. »Evropski državljani imajo pravico do svoje materinščine, tudi ko gre za tehnologijo,« je zapisala v odprtem pismu Applu. »Majhni jeziki niso drugorazredni.«
