Poslanka Svobode mag. Tamara Kozlovič je bila gostja oddaje 24ur zvečer. V pogovoru je odgovorila na kritike in pomisleke s strani nekaterih zdravnikov, ki nasprotujejo sprejemu novega zakona o zdravstveni dejavnosti. Poudarila je, da je ta zakon ključen, če želimo imeti urejen in močan javni zdravstveni sistem.
»O regulaciji, ki jo ureja zakon o zdravstveni dejavnosti, je pisalo že računsko sodišče leta 2008, pa KPK 2013, ko je pozvala vlado in državni zbor, naj končno regulira dvojne prakse, torej to prepletanje med javnim in zasebnim zdravstvom,« je dejala Kozlovič, ki je tako spomnila, da ima problematika škodljivih dvojnih praks v slovenskem zdravstvu že dolgo brado in je vlada dr. Goloba v resnici prva, ki se je odločila to področje dokončno urediti.
»Prebrala sem tudi številne članke, kjer so tudi zdravniki in medicinske sestre opozarjali na vse te škodljive prakse, pa so vlade in tudi nekatere zdravniške organizacije gledale stran in tega niso želele ali pa niso znale urediti. Sedaj v koaliciji ali pa v Svobodi to končno želimo urediti,« je tudi dodala.
Ključno pa je navsezadnje dejstvo, da smo volivcem in volivkam obljubili, da bomo razmejili javno in zasebno zdravstvo in pri tem vztrajamo: »Ko smo kandidirali na volitvah, smo v naš volilni program dali zavezo državljankam in državljanom, da bomo razmejili javno in zasebno zdravstvo. To smo obljubili in to sedaj delamo.«
Od urejenega zdravstvenega sistema ima največ koristi pacient
»Zakon je zagotovo namenjen predvsem pacientom, ker najprej pacientu seveda koristi, da je zdravstveni sistem urejen, da se točno ve kdo, kje, kaj dela, na kakšen način, v kakšnem obsegu in tudi za koliko denarja,« je cilje zakona o zdravstveni dejavnosti povzela Kozlovič.
Zakon je zagotovo namenjen predvsem pacientom, ker najprej pacientu seveda koristi, da je zdravstveni sistem urejen, da se točno ve kdo, kje, kaj dela, na kakšen način, v kakšnem obsegu in tudi za koliko denarja.
Nadalje je spomnila tudi, da zakon prinaša še številne druge pozitivne ukrepe na različnih področjih, na primer na področju neprekinjenega zdravstvenega varstva: »Novela prinaša več ukrepov na področju nagrajevanja obstoječih zdravstvenih kadrov, na področju dodatnega dela v matičnih zdravstvenih zavodih, torej da se lahko sklepajo podjemne pogodbe, kar so opozarjali zdravstveni delavci in v bistvu že kar nekaj let pozivali vlado, naj te ukrepe sprejme.«
Jasno bodo definirane dovoljene oblike dela zdravnikov
»Komisija za preprečevanje korupcije in računsko sodišče že desetletja opozarjata na škodljive prakse in sistemsko korupcijo, ki se dogaja predvsem zaradi najemanja podizvajalcev preko s.p.-jev. Po danes veljavni zakonodaji lahko delajo po podjemnih pogodbah. Z novelo, ki jo bomo obravnavali četrtek, lahko delajo celo v lastnem zavodu s podjemno pogodbo, ki bo davčno ugodnejša in bodo iz tega dobili še dodatne nagrade vsi tisti, ki bodo pripravljeni delati več in svoj prosti čas namenili zdravju pacientov,« je nekatera določila novele zakona pojasnila Kozlovič.
Z novelo, ki jo bomo obravnavali četrtek, lahko delajo celo v lastnem zavodu s podjemno pogodbo, ki bo davčno ugodnejša in bodo iz tega dobili še dodatne nagrade vsi tisti, ki bodo pripravljeni delati več in svoj prosti čas namenili zdravju pacientov.
Novi zakon o zdravstveni dejavnosti torej ureja nagrajevanje dodatnega dela zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih. Zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih bodo za dodatno delo lahko plačani preko davčno razbremenjenih podjemnih pogodb. Tudi ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je v preteklosti že večkrat poudarila, da to spodbuja zdravstvene delavce, da ostanejo v javnem sektorju in delajo več v svojih matičnih ustanovah.
