Minister za finance Klemen Boštjančič je bil gost v oddaji Tarča, kjer je govoril o pokojninski ter plačni reformi. Pri slednji gre za eno od glavnih reform te vlade in njena uspešna uveljavitev je pokazatelj, da se tako Svoboda kot naši ministri nismo ustrašili še tako velikih izzivov in reform, ki smo si jih zastavili na začetku mandata.
Ta plačna reforma je resna reforma, tudi tiste mednarodne institucije, ki jim zaupam, torej Evropska komisija, predvsem pa Mednarodni denarni sklad, jo kot tako ocenjujejo.
Dodal je, da je sicer nekonstruktivno, da se pri tako obsežni reformi mediji v svojem poročanju pogosto osredotočajo zgolj na anomalije, ki so se pojavile, ter na podlagi tega sodijo o uspehu celotne reforme.
V javnem sektorju je 1500 delodajalcev, 5000 različnih delovnih mest in skoraj 190.000 zaposlenih. Ravno toliko je tudi različnih zgodb.
Primeri, ki so se pojavili ob prevedbi plačnih razredov in uveljavitvi plačne reforme in odstopajo od cilja reforme, so seveda ravno zaradi te kompleksnosti javnega sektorja žal mogoči. V resnici je bilo različne anomalije moč pričakovati, na kar so ob uveljavitvi novega sistema opozarjali tudi na ministrstvu za javno upravo. Obravnava takšnih primerov je seveda nujna, in sicer individualno, od primera do primera, je dodal minister Boštjančič.
Pomembno je tudi, da primerjamo nove in stare plače oziroma plačilne liste, ki so dejansko primerljive. Januarska plača javnih uslužbencev je lahko na hitri pogled nižja od decembrske, a je treba vedeti, da z decembrsko plačo uslužbenci prejmejo tudi izplačila redne delovne uspešnosti, ki seveda pomenijo višje neto izplačilo kot sicer.
Plače se bodo višale po obrokih
Minister Boštjančič je prav tako poudaril, da se bo plačna reforma, vsaj kar se tiče samega povišanja plač, izvajala postopoma. To je namreč nujno za zagotavljanje stabilnih javnih financ in je bilo tudi v preteklosti že podrobno pojasnjeno.
- Določeno je, da s 1. januarjem 2025 javni uslužbenci pridobijo pravico do izplačila celotnega zneska do vrednosti minimalne plače za leto 2025.
- Prvi obrok – januar 2025: Pridobijo pravico do izplačila 12 % razlike, vendar ne manj kot 100 €. Če razlika ne dosega 100 €, se izplača v celoti.
- Drugi obrok – oktober 2025: Pridobijo pravico do izplačila 12 % razlike, vendar ne manj kot 100 €. Če preostanek razlike ne dosega 100 €, se izplača v celoti.
- Tretji obrok – junij 2026: Pridobijo pravico do izplačila 12 % razlike, vendar ne manj kot 70 €. Če preostanek razlike ne dosega 70 €, se izplača v celoti.
- Četrti obrok – december 2026: Pridobijo pravico do izplačila 15 % razlike, vendar ne manj kot 50 €. Če preostanek razlike ne dosega 50 €, se izplača v celoti.
- Peti obrok – julij 2027: Pridobijo pravico do izplačila 15 % razlike, vendar ne manj kot 100 €. Če preostanek razlike ne dosega 100 €, se izplača v celoti.
- Šesti obrok – januar 2028: Pridobijo pravico do izplačila preostanka razlike.
Dejstvo je, da bodo vsi uslužbenci v javnem sektorju po uveljavitvi reforme na boljšem. Za plačno reformo so namenjena sredstva v višini približno 1,4 milijarde evrov, s čimer bomo povprečnemu zaposlenemu v javnem sektorju plačo zvišali za povprečno nekaj manj kot 20 %.
Poudariti velja: pomočnik vzgojitelja – 29 % povišanje, poklicni gasilec – 38 % povišanje, srednja medicinska sestra babica – 27 % povišanje, učitelj – 28 % povišanje, pravosodni policist – 38 % povišanje, policist – 34 %, kustos – 28 % povišanje.
Pogled v prihodnost, ne preteklost, bo koristil upokojencem
Razprava se je dotaknila tudi vprašanja pokojnin in pokojninske reforme. Minister Boštjančič izpostavil, da je iz ravnanja SDS, ki za namene političnega boja že sedaj vnovič izrablja upokojence, jasno, da smo leto pred volitvami že v predvolilni kampanji:
Ker je to tisto, kar posredno največ pripomore k temu, da bodo tudi pokojnine lahko višje.
Pokojninska reforma je sicer nujna, da se na dolgi rok zagotovijo dostojne pokojnine ter vzdržnost javnih financ v kontekstu starajočega prebivalstva. Do sogovornikov, socialnih partnerjev, pa je seveda pošteno, da o konkretnih zadevah v zvezi z reformo ne govorimo, dokler ni vse dogovorjeno in dokončno usklajeno, je še poudaril Boštjančič.
