Predsednik vlade in Gibanja Svoboda dr. Robert Golob je v pogovoru za RTV govoril o reformi plač v javnem sektorju, napovedanih spremembah v zdravstvu, popoplavni obnovi ter zunanjepolitičnih temah.
»Zdravstvo ostaja naša prva prioriteta in neizmerno cenim zdravnike in zdravnice, ki se trudijo, da javni zdravstveni sistem ohranijo, saj nam ga v resnici zavida marsikdo po svetu.,« je poudaril predsednik vlade. Dodal je, da je naš zdravstveni sistem trenutno žal še vedno podvržen škodljivim praksam, ko na primer nekateri zdravniki v javnem sektorju ne delajo nič ali pa zelo malo, nato pa paciente preusmerjajo v zasebne ambulante. To želimo spremeniti s spremembo zakona o zdravniški dejavnosti, ki je trenutno v javni razpravi.
Zdravstvo ostaja naša prva prioriteta in neizmerno cenim zdravnike in zdravnice, ki se trudijo, da javni zdravstveni sistem ohranijo, saj nam ga v resnici zavida marsikdo po svetu.
»Zakon, ki je predstavljen, želi doseči, da se razmeji, loči javna zdravstvena mreža od zasebnih izvajalcev in da postavimo jasna pravila, pod kakšnimi pogoji zasebniki lahko delajo v zdravstveni dejavnosti. To, da ko je nekdo zaposlen v javnem sektorju, pacienti pa se popoldne vozijo v njegovo zasebno ambulanto, je treba enkrat za zmeraj prepovedati.« Prav tako bo podeljevanje koncesij po novem strožje regulirano, trgovanje s koncesijami bo prepovedano, je še pojasnil premier.
To, da ko je nekdo zaposlen v javnem sektorju, pacienti pa se popoldne vozijo v njegovo zasebno ambulanto, je treba enkrat za zmeraj prepovedati.
Z začetkom prihodnjega leta nihče v javnem sektorju ne bo prejemal plače, nižje od minimalne
»Pogajanja počasi prehajajo v sklepno fazo, ker želimo, da se spremembe uveljavijo s 1. januarjem prihodnje leto. Zakaj? Ker želimo tudi to, da od 1. januarja prihodnje leto nihče več ne prejema plače, ki je nižja od minimalne. To je eden od tistih higienskih minimumov, ki jih moramo v tej državi doseči, zato nam je tako v interesu, da ta pogajanja zdaj končamo in da imajo ljudje končno tudi v javnem sektorju lahko dostojne plače,« je poudaril predsednik vlade.
Pogajanja počasi prehajajo v sklepno fazo, ker želimo, da se spremembe uveljavijo s 1. januarjem prihodnje leto.
Na koalicijskem vrhu pretekli teden je bila reforma plač v javnem sektorju poleg ureditve zdravstva definirana kot ena od prioritet vlade do konca mandata. Da bi konec sindikalnega miru pomenil začetek novih stavkovnih valov, s katerimi bi si posamezni sindikati želeli tik pred zaključkom pogajanj priboriti še kaj več, ga ne skrbi, je dejal dr. Robert Golob, saj se obe strani v pogajanjih zavedata, da so predvidene spremembe enostavno preveč pomembne, da bi ogrozili njihovo uveljavitev, želimo pa si jih vsi.
Sloveniji najpomembnejši resor do sedaj, ključen za zagotavljanje miru in stabilnosti v širši evropski regiji
»Kandidat Vesel je svojo odločitev, da odstopi, sprejel prejšnji teden, francoski danes, nekateri drugi kandidati, jih ne bom imenoval, so jih sprejeli pred dvema tednoma ali tremi tedni. Tako pač je v politiki. Včasih se je treba tudi prilagoditi situaciji. To, da smo imeli mi kandidata znanega vnaprej, je bilo v resnici zame pravilno.,« je zgodbo z odstopom Tomaža Vesela od kandidature za evropskega komisarja komentiral predsednik vlade dr. Golob.
To, da smo imeli mi kandidata znanega vnaprej, je bilo v resnici zame pravilno.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem že javno predstavila komisarsko ekipo. Slovenski kandidatki Marti Kos je zaupala resor širitve EU: »Celoten svet nas prepoznava kot poštenega posrednika. Kot tistega, ki nima lastnih interesov, ampak lahko dejansko prispeva k iskanju rešitev za mir in stabilnost po svetu. Ta resor je ravno to. Kako zagotoviti stabilnost in mir v naši neposredni soseščini, pa tudi širše, in kako prispevati k temu, da bo evropska ideja v resnici pomagala, da se stabilizirata tako Zahodni Balkan kot tudi Vzhodna Evropa,« je glede izjemno pomembne vloge, ki jo bo imela Marta Kos kot komisarka za širitev, povedal predsednik vlade.
Gre torej za resor, ki je ključnega pomena za slovenske interese in prihodnost evropske skupnosti ter pomeni velik uspeh Slovenije in vlade dr. Goloba, ki pa je bil dosežen kljub potezam slovenske opozicije, ki v postopku imenovanja kandidatke od odstopa Vesela dalje ravna izrazito nedržavotvorno.
Slovenija je sicer na področju zunanje politike in mednarodnih odnosov v mandatu vlade dr. Roberta Goloba pridobila velik ugled tako znotraj kot tudi zunaj meja Evropske unije: »Ves svet, vključno z generalnim sekretarjem Združenih narodov, nam priznava, da je Slovenija ena redkih držav iz zahodnega sveta, ki ima enotne standarde za pristop do vseh kriznih žarišč. To se je že večkrat v medsebojnih stikih potrdilo dobesedno s predstavniki in voditelji držav tako iz Azije kot Latinske Amerike in ravno zaradi tega uživamo tako velik ugled, da bomo lahko prihodnji teden predsedovali Varnostnemu svetu,« je poudaril premier, ki je pri tem izpostavil primera Rusije in Izraela, kjer se je Slovenija zelo jasno postavila na stran miru in mednarodnega prava in proti ravnanju obeh kršiteljic.
Ves svet, vključno z generalnim sekretarjem Združenih narodov, nam priznava, da je Slovenija ena redkih držav iz zahodnega sveta, ki ima enotne standarde za pristop do vseh kriznih žarišč.
»Priznanje Palestine je bil eden od logičnih ukrepov. Jasno smo pokazali, da so kršitve mednarodnega prava nekaj, česar ne moremo zamižati. Ampak moramo narodu, v tem primeru palestinskemu, priznati pravico do samoodločbe, to je pa ne nazadnje tista samoodločba, na kateri smo tudi mi kot narod dobili svojo državo. Mislim, da noben Slovenec ali Slovenka ne bi smel razmišljati drugače. To, kar nam je bilo priznano od celotnega sveta, je naša dolžnost, da poskrbimo, da bo priznano tudi drugim narodom,« je še dodal premier glede Priznanja palestinske države, za katero je prav ta vlada po 30 letih zbrala dovolj poguma in politične volje.
To, kar nam je bilo priznano od celotnega sveta, je naša dolžnost, da poskrbimo, da bo priznano tudi drugim narodom.
Popoplavna obnova na način, da bodo prihodnje generacije živele varneje
»Vsi vidimo katastrofo, ki se danes pred našimi očmi dogaja v srednji Evropi. Zato je bil naš motiv pri sanaciji vedno odpornost in vedno smo govorili, da moramo zgraditi novo infrastrukturo, vodno, cestno, ki bo čim odpornejša proti prihodnjim poplavam,« je bil jasen predsednik vlade.
Že kmalu po poplavah avgusta lani je tako bila zagotovljena prevoznost cest po celotni Sloveniji, junija letos so bili v rekordnem času zaključeni vi izredni ukrepi na vodotokih: »Kar se pa tiče stanovanjske problematike, kako reševati stanovanjsko stisko teh, ki so izgubili svoje domove, pa moram povedati, da glede tega kroži toliko dezinformacij, da bom namenoma zelo specifičen. Mi smo pripravili sistem, po katerem ljudje lahko sami izbirajo. Prisluhnili smo njihovim potrebam, da lahko sami izbirajo, ali želijo hišo, ki jo bo zgradila država, ali želijo odškodnino in si bodo svoj dom po svojih potrebah lahko zgradili sami. Od prvih 170 ljudi, ki smo jih to vprašali, so se za hišo odločili samo trije. Zato smo odstopili od napovedi, da smo v stanju zgraditi hiše, ker smo ugotovili, da si jih poplavljenci v resnici ne želijo,« pa je na kritike glede gradnje hiš odgovoril predsednik vlade.
Mi smo pripravili sistem, po katerem ljudje lahko sami izbirajo.
Vsem, ki so v poplavah izgubili svoja stanovanja in hiše, bo torej omogočeno, da si domove uredijo na način, ki jim najbolj ustreza, država pa jim bo pri tem stala ob strani in pomagala. Pri tem ni pozabljeno niti na skrb za transparentno porabo javnih sredstev, ki je, priznava premier, v nekaterih primerih celo tako stroga, da nekoliko upočasnjuje obnovo: »Nadzor je res zelo podroben in res je, da zaradi tega mogoče trpi kakšna manjša investicija, cesta, pločnik. Obljubili smo javnosti, da bo denar transparentno porabljen in celotni zneski, ki so porabljeni, so tudi javno dostopni na spletu.«
Obljubili smo javnosti, da bo denar transparentno porabljen in celotni zneski, ki so porabljeni, so tudi javno dostopni na spletu.
Predsednica državnega zbora ravna pravilno, je branik demokracije in ustave
Predsednik vlade se je postavil tudi v bran predsednici državnega zbora mag. Urški Klakočar Zupančič, ki se spopada z nedopustnimi pritiski SDS in NSi, saj ni ugodila njihovi zahtevi za sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bi obravnavali akt o odreditvi parlamentarne preiskave glede delovanja podjetij v slovenski energetiki.
»Glede tega smo imeli v koaliciji dosti razprav, tudi z ustavnimi strokovnjaki. Vsi smo bili enotni, da gre za izrazit in očiten poskus zlorabe instituta parlamentarne preiskave s strani opozicije in da je take zlorabe treba v resnici zavrniti,« dodaja premier glede zelo očitnih zlorab s strani opozicije.
Tudi pri komisiji, ki jo želijo ustanoviti pri SDS, je njen »namen, da se onemogoči celotna poslanska skupina Gibanja Svoboda s predsednico državnega zbora na čelu, zato je ta enotnost v zavrnitvi, ker ne gre za preiskovanje nobenih konkretnih dejanj, ampak preiskovanje kar tako, vsakega in vseh počez.«
