Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je bila gostja v večernih oddaj Odmevi in 24ur zvečer, kjer je podrobneje pojasnila spremembe, ki jih prinaša predlog novele zakona o zdravniški dejavnosti.  

»Sprejetje tega zakona je eden najpomembnejših korakov, ki bo izboljšal dostopnost, kakovost in pa finančno vzdržnost zdravstvenega sistema, kar so bili nenazadnje tudi cilji, ki sem si jih zadala v tem mandatu,« je sprva poudarila ministrica.  

Sprejetje tega zakona je eden najpomembnejših korakov, ki bo izboljšal dostopnost, kakovost in pa finančno vzdržnost zdravstvenega sistema.

Opozorila je, da sicer niti s tako obsežnim zakonom, ki posega v same temelje ureditve zdravstvenega sistema pri nas, ne moremo v hipu rešiti vseh težav slovenskega zdravstva, a kljub temu predlog novele vsebuje številne dobre rešitve na številnih področjih: »Na primer, ena rešitev je ureditev neprekinjenega zdravstvenega varstva. To je res težava, ki se v našem zdravstvenem sistemu samo poglablja, zato smo v zakonu določili, da se morajo v neprekinjeno zdravstveno varstvo vključevati vsi, ki delajo v javni zdravstveni mreži.« 

Ključno določilo zakona je tudi prepoved dela zdravnikov, zaposlenih v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih: »Kdor dela v javni zdravstveni mreži, pač ne more delati pri zasebnikih. Kot veste, je to neka osnova konkurenčne prepovedi, ki velja za večino poklicev. Prav je, da zdravstveno dejavnost uredimo tako, da bomo vsi vedeli, kje se lahko dela. Pomemben element tega zakona je tudi merjenje efektivne obremenitve, se pravi, ko bo zdravstveni delavec opravil delo v matični ustanovi in če ga ta matična ustanova ne bo več potrebovala, bo lahko sicer še vedno dobil soglasje za delo,« je predvideno novo ureditev pojasnila ministrica.  

Kdor dela v javni zdravstveni mreži, pač ne more delati pri zasebnikih.

Iz tega razloga je, kot je opozorila ministrica, moč pričakovati, da bo »sprejem tega zakona bo seveda v sistemu povzročil nek nihljaj, saj se bodo morali zdravniki odločiti, ali bodo ostali v javni zdravstveni mreži ali se bodo odločili za zasebništvo.«  

Sicer pa taisti zakon vsebuje tudi številne spodbude, ki so namenjene ravno spodbujanju zdravnikov, da ostanejo znotraj mreže javnega zdravstva: »To bomo dosegli recimo z variabilnim delom plače, nekaj je zagotovo prispeval tudi dvig plač, ki je prišel s spremembo plač v javnem sektorju, poleg tega pa jih spodbujamo tudi z davčno razbremenjenimi podjemnimi pogodbami za delo v javnem sektorju.« 

Pri zaposlovanja zasebnikov v javnem sektorju pa je predvidena tudi manjša izjema, ko se v zdravstvu pri kateri od dejavnosti pojavi pomanjkanje oziroma potreba javnih zavodov, da potrebujejo nekega strokovnjaka: »Izjemoma ga bodo lahko za 12 mesecev delno zaposlili. Mogoča je tudi zaposlitev po podjemni pogodbi, pa tudi delna zaposlitev je mogoča, torej takega delavca iz čistega zasebnega sektorja v javni zdravstveni mreži.« 

Mogoča je tudi zaposlitev po podjemni pogodbi, pa tudi delna zaposlitev je mogoča, torej takega delavca iz čistega zasebnega sektorja v javni zdravstveni mreži.

S predlogom novele zakona o zdravstveni dejavnosti torej vlada dr. Roberta Goloba uresničuje eno svojih ključnih predvolilnih obljub, da bosta javno in zasebno zdravstvo jasno ločena. Na ta način izboljšujemo učinkovitost in pravičnost zdravstvenega sistema, odpravljamo konflikt interesov ter omogočamo večjo transparentnost in preglednost v zdravstvenem sistemu. 

Zadnji video posnetki

Oglejte si video izjave, posnetke in nagovore o različnih temah in politikah Gibanja Svoboda. V Svobodi zagovarjamo osebni pristop.

Preglej celotno video galerijo
Urška Klakočar Zupančič: Sem trn v peti
Marjan Šarec na osrednji proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra v Kamniku
Borut Sajovic: Kaj nam je povedal Maister?
Robert Golob: Naše prioritete so podprte in se odražajo tudi v proračunu