Ko govorimo o zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, ne govorimo o abstraktnih številkah. Govorimo o dostopu do zdravnika, o čakanju na operacijo, o dostojanstvu v starosti. V studiu 24UR Zvečer je ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek brez ovinkarjenja povedala, kaj je v tej razpravi zares pomembno: komu služi sistem in komu mora služiti tudi v prihodnje. Odgovor je bil jasen. Ljudem.
Konec dobičkov za zavarovalnice
Razprava o zdravstvenem prispevku ni razprava o birokraciji. Gre za vprašanje, ali javni denar krepi javni sistem ali povečuje zasebne dobičke.
Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek ni bila tehnična prilagoditev, ampak jasna politična odločitev, da sredstva ostanejo tam, kjer so namenjena, v zdravstvu.
»Vsekakor je to bil zgodovinski korak. Že večkrat prej smo to poskusili, pa nam na žalost ni uspelo,« je poudarila ministrica. Nato je opozorila še na konkreten učinek za ljudi: »Če tega ne bi naredili dve leti nazaj, bi to dopolnilno zavarovanje že dve leti ljudje plačevali 45 evrov na mesec in več.«
Če tega ne bi naredili dve leti nazaj, bi to dopolnilno zavarovanje že dve leti ljudje plačevali 45 evrov na mesec in več.
Bistvo spremembe je preprosto. »Dobički zavarovalnic so ostali v zdravstvu namesto v zasebnih rokah,« je izpostavila. To je razlika v razumevanju države. Ena politika dopušča, da denar odteka v zasebne žepe. Druga poskrbi, da ostane v javnem sistemu in služi pacientom.
Več zdravnikov, več dostopa
Ob očitkih o čakalnih vrstah je ministrica odgovorila s konkretnimi podatki. »Kar se tiče zdravnikov, 400 več jih je, kot jih je bilo na koncu vaše vlade. Bistveno več je opredeljenih na družinski medicini, skoraj sto več družinskih zdravnikov,« je povedala.
Ključno merilo ostaja pacient. Ne številka v excelovi tabeli, ne interes posameznika, temveč človek, ki potrebuje zdravljenje. »Zdravstvo je absolutno naša prioriteta. Ogromno stvari je bilo narejenih, urejenih, seveda pa delo še ni končano,« je poudarila in nato jasno začrtala vrednotno mejo: »Za nas je ključno, da je pacient v ospredju. Da niso tisti zdravniki zasebniki, ki želijo obogateti na račun zdravstva, pred bolniki.«
Zato je tudi glede razmerja med javnim in zasebnim sektorjem nedvoumna. »Nihče nima pravice svojega zasebnega interesa postaviti pred bolnika. Jasna ločitev javnega in zasebnega je tisto, kar mi zagovarjamo in kar bomo delali naprej.«
To stališče je ponazorila s konkretnim primerom ortopedije v Novem mestu, kjer so se pokazale nepravilnosti v načinu dela znotraj javnega zavoda. Opozorila je na prakso, ko se pacienti zadržujejo na čakalnih seznamih, nato pa se posegi opravijo v zasebnih ordinacijah. »Ni prav, da v javnih zavodih namenoma nekdo ustvarja čakalne vrste, zato da lahko potem popoldan pri zasebniku te iste paciente operira,« je bila jasna.
Gre za vprašanje odgovornosti znotraj javnega sistema, ne za napad na stroko. Javna bolnišnica mora delovati v javnem interesu. Zato je bila tudi politična zaveza za naprej izrečena brez zadržkov: »Mi delamo za bolnike in tudi v naslednjem mandatu bo tako.«
Konkretni učinki dolgotrajne oskrbe
Razprava o dolgotrajni oskrbi in pokojninah ni ostala na ravni splošnih obljub. Ministrica je odgovorila s konkretnimi številkami in primerjavami, ki pokažejo, kaj spremembe pomenijo v praksi.
»Zajamčena pokojnina bo zdaj po tej izredni uskladitvi znašala 825 evrov,« je poudarila in s tem jasno pokazala razliko glede na obdobja, ko so bile pokojnine nižje in ko so bili upokojenci soočeni celo z njihovim znižanjem.
Zajamčena pokojnina bo zdaj po tej izredni uskladitvi znašala 825 evrov.
Prispevek za dolgotrajno oskrbo znaša en odstotek. »To je 8,25 evra na mesec. Na leto to znese manj kot 100 evrov, 99 če sva natančna,« je pojasnila. A razprava o prispevku nima smisla brez pogleda na pravice, ki jih sistem zagotavlja. Zato je izpostavila konkreten primer upravičenosti do oskrbe na domu: »Za oskrbo 3 skozi 1 to pomeni 462 evrov na mesec. Če to pomnožimo z 12, to pomeni 5544 evrov na leto.«
Ko številke postavimo drugo ob drugo, postane razmerje jasno. »Zdaj pa povejmo, kdo zna poskrbeti za upokojence,« je dejala.
V razpravi se je dotaknila tudi ravnanja države v času epidemije covida, ko so bili starostniki v domovih za starejše pogosto prepuščeni neustreznim razmeram. Spomnila je na takratni vladni zapis, da premeščanje starostnikov v bolnišnice ni smiselno, in opozorila, kako se je takrat govorilo o življenjih starejših. Tu ministrica ni izbirala besed: »Za vas so to številke na poti na pokopališče. Za nas so to babice in dedki, ki si zaslužijo več in bodo po 22. marcu to tudi dobili.«
Za vas so to številke na poti na pokopališče. Za nas so to babice in dedki, ki si zaslužijo več in bodo po 22. marcu to tudi dobili.
Ohranimo smer za prihodnost
Svoboda ima rezultate, na katere smo lahko ponosni. In ima jasno smer za naprej, ki je ne skriva in jo zna zagovarjati.
Ministrica Alenka Bratušek v studiu ni ustvarjala vtisa, da je delo končano. Povedala je, da se sistem gradi, da se ureja, da so bile narejene pomembne spremembe in da je pred nami še delo.
Njene zaključne besede so bile kratke in povedne. »Delamo naprej.«
Delamo naprej.
To je usmeritev Svobode tudi v naslednjem mandatu. Javni sistemi za ljudi. Zdravstvo za paciente. Dostojna starost za tiste, ki so gradili to državo.
22. marca bomo odločali, ali to smer nadaljujemo. Zato je pomembno, da se volitev udeležimo v čim večjem številu. Da podpremo politiko, ki gradi, ureja in prevzema odgovornost. Izbira je jasna.
