Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je bila gostja oddaje Studio ob 17.00 na Radio Prvi.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je bila gostja oddaje Studio ob 17.00 na Radio Prvi. S sogovorkami je razpravljala o javni upravi, javnih uslužbencih in o tem, katere izzive s tega področja naslavlja sprememba zakona o javnih uslužbencih.
Kdo so uradniki?
»Delimo jih lahko predvsem po njihovih nalogah in te lahko razdelimo na dve skupini, torej tiste, ki pripravljajo predpise politike, ki so v pomoč političnim odločevalcem in drugo skupino, tiste, ki delajo neposredno s prebivalci, na primer tisti na upravnih enotah, pa občinskih upravah,» je na to, kdo točno so uradniki, odgovorila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
Pri tem je spomnila na to, da imajo ljudje pogosto zmotno predstavo o tem, kdo vse so uradniki in kaj vse javni sektor dejansko obsega: »Uradniki so tudi diplomati, vojaki, policisti, cariniki, tisti, ki so zaposleni pri varuhu človekovih pravic, na Računskem sodišču, na primer, pa pri kakem drugem državnem organu«. V Sloveniji dela okoli 190 tisoč javnih uslužbencev. 30 tisoč jih je zaposlenih v javni upravi, od tega jih 17 tisoč predstavlja uradništvo.
»Uradniki danes opravljajo zelo pomembno delo, zato tudi govorimo o ‘brendiranju’ blagovne znamke uradnika. So nosilci, pripravljavci predpisov, politik, strategij, pomagajo političnim odločevalcem, da se pravilno odločijo, da svoje politike usmerijo v prave probleme in so torej tudi tisti, ki potem te politike izvršujejo, pomagajo državljankam in državljanom, da pridejo do primernih odločitev v primernem času,« je še povedala ministrica.
Kje so največje težave pri pridobivanju kadra v državni upravi?
»Eden ključnih razlogov je definitivno dolgoživa družba. 30.000 približno državljank in državljanov se letno upokoji in nekje 20.000 jih vstopa na trg dela. Torej te škarje so vedno širše, te potrebe po kadrih tako v zasebnem kot v javnem sektorju, torej tudi v državni upravi, so vedno večje,« je kot prvi razlog za pomanjkanje kadra v javni upravi navedla ministrica. Prav tako je poudarila, da lahko v javni upravi zaposlujejo le državljanke in državljane Slovenije, kar polje še dodatno zoži.
Ministrica je sicer prepričana, da ima javna uprava tudi določene primerjalne prednosti pred zasebnim sektorjem, kar bi lahko v uradniške vrste privabilo marsi katerega mladega iskalca zaposlitve: »Za mlajše generacije so poleg varnosti zaposlitve ključne tudi druge vrednote, torej poslanstvo, ki ga na določenem delovnem mestu opravljaš. V javnem sektorju, v javni upravi, v državni upravi opravljamo zelo pomembno poslanstvo. Tu smo zato, da ščitimo javni interes, javno korist, tudi pravno državo. Najti moramo način, kako to poslanstvo, ki ga opravljamo v državni upravi, čim bolj približati mladim generacijam,« je prepričana ministrica.
Katere spremembe prinaša novi zakon za že zaposlene v javni upravi?
»Morali se bodo samooceniti in tudi njihovi nadrejeni jih bodo ocenjevali preko kompetenčnih modelov, torej imamo temeljne kompetence, potem strokovno-specifične kompetence in za vodstveni kader vodstvene kompetence,» je razložila ministrica. Sprememba zakona o javnih uslužbencih namreč stremi k uresničevanju vizije profesionalne in trajnostne javne uprave. Prav tako je pomembno, da imajo zaposleni jasno definirane cilje in naloge, ker po prepričanju ministrice ni vedno nekaj samoumevnega: »Določiti je potrebno cilj, lahko na ravni mandata leta, meseca, tedna in potem še ključne kazalnike, nosilce aktivnosti in to, kdo je odgovoren za izvedbo tega cilja. Letni razgovor zaposlenih bi bili potem vezani tudi na to«.
Z jasno določenimi cilji in kompetencami, ki jih mora imeti nekdo, ki zaseda določeno delovno mesto, je potem lažje določiti tudi to, kdo je za to mesto primeren: »Prvič sploh se sprašujemo o tem, kakšnega javnega uslužbenca potrebujemo, kaj so tiste veščine, znanja, kompetence, lastnosti, ki naj jih javni uslužbenec ima, da lahko svoje delo učinkovito opravlja, da lahko nudi najboljši servis svojim uporabnikom«. Prav to je ena od ključnih sprememb, ki jih uvaja nov zakon, ministrica pa dodaja še, da »mora tudi delodajalec vlagati v svoje zaposlene, v izgradnjo njihovih znanj, kompetenc, veščin, da lahko potem ta oseba res dobro opravi svoje delo in ni stisnjena v kot«.
Kako se nov zakon dotika vodstvenih kadrov?
»Tudi na vodstvena mesta si želimo postavljati prave ljudi, ki bodo znali opredeliti cilje in te cilje potem tudi spremljati. Prav tako ni nepomembno skrbeti za primerno dobro vzdušje v timu. Voditi neko organizacijsko enoto pomeni biti vodja tima in zato morate obvladati tudi medčloveške veščine,« je povedala ministrica.
»Marsikje se je že pokazalo, da bi iz življenjepisa lahko zaključili, da je nekdo vrhunski kandidat, a se je pokazalo, da vodstvenega potenciala pa iz različnih razlogov ta oseba nima. Morda ni dovolj samoiniciativna ali proaktivna, morda je v odnosu z ljudmi, s sodelavci premalo odločna in se je potem pokazalo, da recimo takšnega kandidata nismo niti obravnavali kot primernega,« je povedala ministrica o izkušnjah, ki so jih že pridobili, ko so pri zaposlovanju uradnikov na višjih položajih, torej direktorjev direktoratov, dve leti nazaj že poskusno uvedli merjenja in vrednotenje vodstvenih izkušenj.
Predlagana sprememba zakona o javnih uslužbencih torej prinaša spremembe tako na področju zaposlovanja kot tudi za že zaposlene v javni upravi, pri čemer vodstveni kadri ne bodo izvzeti. Javna uprava bo tako učinkovitejša, bolj profesionalna, zaposlovala bo primerne kadre, spremembe pa bodo pripomogle tudi k temu, da bo javna uprava bolj privlačna za mlade.
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na tej povezavi.
