Državni zbor je obravnaval predloga proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028. Proračun je neposredni odraz vrednot in prioritet vsakokratne vlade. In glede na krčenje sredstev za socialno varnost, zdravstvo, izobraževanje in znanost, pa tudi na številne nedorečenosti proračunskih dokumentov, ta proračun kaže, da vlada resničo ne dela za dobro Slovenk in Slovencev.
Minister za finance Andrej Šircelj javnost vztrajno prepričuje, da zaradi zmanjševanja sredstev na številnih proračunskih postavkah ne bo nihče prikrajšan. Toda vlada kljub številnim vprašanjem naših poslank in poslancev še vedno ni konkretno pojasnila, kako namerava te obljube uresničiti.
Poslanec Svobode Klemen Boštjančič je opozoril na več tveganj pri načrtovanju javnih financ. Med drugim vlada prihodnje leto načrtuje 303 milijone evrov prihodkov od prodaje državnih nepremičnin, čeprav seznama nepremičnin, ki naj bi jih prodala, še nima. Za primerjavo – država je leta 2025 prodala za 5,8 milijona evrov nepremičnin.
Nejasnosti ostajajo tudi pri načrtovanih varčevalnih ukrepih in finančnih posledicah nekaterih že dogovorjenih ukrepov vlade.
Varčevanje na račun družin, mladih in socialne države
Manj sredstev vlada namenja za porodniška nadomestila, otroške dodatke, štipendije in invalide. Ob tem še vedno zagotavlja, da v pravice ljudi ne bo posegala.
Poslanka mag. Alenka Bratušek je izpostavila primer štipendij. Vlada dr. Roberta Goloba je zanje v letošnjem letu zagotovila 109 milijonov evrov, prihodnje leto pa jim aktualna vlada namenja le še 88 milijonov evrov.
Kako namerava vlada nadomestiti manjkajoča sredstva? Bo zaostrila pogoje za pridobitev štipendij ali pa znižala njihovo višino?
V Svobodi nas skrbi tudi zmanjševanje sredstev za javno zdravstvo, za katero je prejšnja vlada zagnala obsežen investicijski cikel.
Na številne odprte izzive na področju izobraževanja je opozoril poslanec in nekdanji minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj. Velika večina proračunskih sredstev za izobraževanje je vezana na zakonske obveznosti, približno 80 odstotkov teh sredstev pa je namenjenih plačam zaposlenih.
»Kdo bo ta del plačal, kdo bo ta del pokril? Bodo to šola, občina, starši?« je vprašal dr. Logaj.
Obenem vlada omejuje vlaganja v znanost in raziskovalno dejavnost. Zato je težko govoriti o razvojno naravnanem proračunu, če zmanjšujemo vlaganja prav na področjih, na katerih bi moral temeljiti prihodnji razvoj Slovenije.
Vlada nima pojma, kaj bo, če se uveljavi interventni zakon
Vse to pa se dogaja še brez finančnih posledic interventnega zakona, o katerem bomo na referendumu odločali 6. decembra.
Tudi Evropska komisija je v svoji jesenski gospodarski napovedi opozorila na javnofinančne posledice interventnega zakona. V primeru njegove uveljavitve Sloveniji za leto 2027 napoveduje javnofinančni primanjkljaj v višini 4,5 odstotka BDP.
Minister za finance je že napovedal, da bo vlada v primeru uveljavitve zakona pripravila rebalans proračuna. To pomeni, da bi lahko že tako občutnemu krčenju sredstev sledili novi varčevalni ukrepi, oziroma ZUJF 2.
V Svobodi bi se proračunov lotili bistveno drugače
V Svobodi smo k proračunskim dokumentom vložili vrsto amandmajev, s katerimi želimo zagotoviti več sredstev za štipendije, družinske prejemke, invalide, investicije v zdravstvu, osnovno, srednje in visoko šolstvo ter številne infrastrukturne projekte.
Ena redkih jasnih prioritet aktualne vlade pa ostaja oboroževanje.
»Zmagovalec tega proračuna in leta 2027 in leta 2028 je orožje,« je poudarila mag. Alenka Bratušek.
V Svobodi zagovarjamo drugačne prioritete. Zagovarjamo javne finance, ki omogočajo krepitev socialne države, kakovostnih javnih storitev in vlaganj v znanje ter razvoj Slovenije.






