Interventni zakon, o katerem bomo na referendumu odločali 6. decembra, med drugim predvideva znižanje davka na dodano vrednost (DDV) za nekatera živila.
Gre za enega izmed ukrepov, ki jih vladajoča koalicija posebej rada izpostavlja in predstavlja kot pomoč ljudem pri soočanju z draginjo. Toda izkušnje iz tujine kažejo, da nižji DDV še zdaleč ne pomeni nujno tudi nižjih cen na trgovskih policah.
Če država zniža DDV, to namreč še ne pomeni, da bodo trgovci za enak znesek znižali tudi končne cene izdelkov. Brez ustreznih zakonskih varovalk lahko razliko zadržijo zase in si tako povečajo marže. Namesto da bi ljudje za hrano plačevali manj, se lahko davčna razbremenitev prelije predvsem v zaslužke trgovcev.
Namesto da bi ljudje za hrano plačevali manj, se lahko davčna razbremenitev prelije predvsem v zaslužke trgovcev.
Prav to je ena ključnih pomanjkljivosti interventnega zakona. Koalicija je predvidela znižanje DDV, ni pa zagotovila ustreznih mehanizmov, ki bi trgovce zavezovali, da za to razliko znižajo cene.
V Avstriji so to izvedli pravilno
Avstrija ima že od leta 1992 vzpostavljeno zakonsko podlago, ki preprečuje, da bi trgovci znižanje davkov preprosto zadržali zase.
Sedmi člen avstrijskega zakona o cenah (Preisgesetz 1992) namreč izrecno določa, da morajo podjetja ob odpravi ali znižanju davkov in drugih dajatev, ki so vključeni v ceno izdelka, ustrezno znižati tudi končno ceno.
To pomeni, da trgovec znižanja DDV ne sme izničiti z neupravičenim zvišanjem cene izdelka.
Še več. Avstrijska zakonodaja predvideva tudi sankcije. Sedemnajsti člen istega zakona določa, da lahko podjetje, ki davčne razbremenitve ne prenese na potrošnike oziroma njen učinek brez ustreznega stroškovnega razloga izniči s podražitvijo, doleti globa v višini do 3.630 evrov.
Sedemnajsti člen istega zakona določa, da lahko podjetje, ki davčne razbremenitve ne prenese na potrošnike oziroma njen učinek brez ustreznega stroškovnega razloga izniči s podražitvijo, doleti globa v višini do 3.630 evrov.
Interventni zakon slovenske koalicije primerljivih varovalk ne vsebuje.
Hrvaška je nižanje DDV uvedla napačno
Kaj se lahko zgodi, ko znižanja DDV ne spremljajo utrezne varovalke kaže primer Hrvaške.
Aprila 2022 je hrvaška vlada občutno znižala DDV na osnovna živila. Davek na sveže meso, ribe, jajca, sadje, zelenjavo in jedilna olja se je znižal s 13 na 5 %, pri maslu in margarini pa celo s 25 na 5 %.
Aprila 2022 je hrvaška vlada občutno znižala DDV na osnovna živila. Davek na sveže meso, ribe, jajca, sadje, zelenjavo in jedilna olja se je znižal s 13 na 5 %, pri maslu in margarini pa celo s 25 na 5 %.
Toda potrošniki ob kupovanju teh izdelkov niso občutili obljubljene razbremenitve.
Hrvaška zveza za varstvo potrošnikov je že teden dni po uvedbi ukrepa opozorila, da se cene številnih izdelkov kljub občutnemu znižanju DDV niso spremenile.
Posebej zgovoren je primer jedilnega olja, o katerem so pred časom veliko pisali mediji. Čeprav se je DDV zanj znižal s 13 na 5 %, je liter olja v več preverjenih trgovinah še vedno stal natanko toliko kot pred znižanjem davka.
Država se je odpovedala delu davčnih prihodkov, potrošniki pa pri preverjenih izdelkih niso bili prav nič na boljšem.
Interventni zakon ponavlja hrvaško napako
Namesto da bi se koalicija zgledovala po Avstriji in v zakon vključila varovalke, je izbrala hrvaški pristop.
DDV se bo znižal, trgovcem pa zakon ne nalaga, da za ustrezen znesek znižajo tudi cene.
To pomeni, da lahko trgovci davčno razbremenitev vsaj deloma zadržijo zase. Ljudje od tega ne bodo imeli nič, država pa izpad prihodkov.
To pomeni, da lahko trgovci davčno razbremenitev vsaj deloma zadržijo zase.
In ne gre za zanemarljiv znesek. Po ocenah Fiskalnega sveta bi znižanje DDV na hrano pomenilo približno 159 milijonov evrov manj javnofinančnih prihodkov letno.
Izbrancem darilo, vam račun
Znižanje DDV na hrano je samo eden izmed številnih ukrepov interventnega zakona, pri katerih se pod krinko pomoči ljudem skrivajo koristi za posamezne interesne skupine.
Socialna kapica prinaša največje koristi najbolje plačanim, spremembe obdavčitve najemnin koristijo lastnikom nepremičnin, znižanje DDV brez ustreznih varovalk koristi zaslužkom trgovcev.
Vzorec je vedno enak. Koristi za izbrane skupine, izpad prihodkov pa za javne blagajne in posledično za vse ljudi.
Če bi bil cilj koalicije resnično znižati cene hrane, bi v zakon vključila varovalke, ki bi zagotovile, da se davčna razbremenitev pozna tudi potrošnikom.
A tega ni storila.
Zato interventni zakon ni zakon za ljudi, temveč zakon za izbrance, politične prijatelje in botre vladajoče koalicije.
6. decembra glasujmo PROTI interventnemu zakonu!
